Rene je v KGB-ju mahal s tisto svojo baročno pahljačo. Na kateri ima napisane štose v opornih točkah. Kako narobe, ne? Kak lahko tak poceni švinglaš no! A kateri Rene? Mislim! Pa dobro! Keri. Ja, ovi, ne! René. Renato Volker. Oni ja. Oni, ko je »zmagal« na gej paradi, prvi, kaj smo jo imeli v […]
Preberi "MuZu 2019 MB: »To morte čut!« ali »zamudili ste« leta 2019"
Najprej se vprašajte. Kje in kdaj ste nazadnje slišali za Gašperja in Zalo, Zalo in Gašperja? Saj se še spomnite, ne? Dva pulija, dva post-milenijca, dvojec, dva, dve, dvoje. Kdaj? Bo že kar nekaj časa, ne? Ampak ne samo to. Kdaj ste nazadnje slišali štikl, ki je zmagal na Emi, ko smo videli faco Lee […]
Opa-opa-opa. Zo. Val. Ni. Ca. Mogoče je bilo takrat. Ne, ne mogoče. Bilo je takrat. Fertig. Ko je res zapel, zahreščal, zafušal casio. Ne vem točno, kateri model, sicer sta povedala, kje in kako sta ga našla, ampak definitivno – casio. Dobri, stari, nadležni casio. Sintiči starih desetletij. Poceni poletje. Sredi jeseni. In maestro Godler, […]
Vsaj dvoje je v Ljubljani postavljeno narobe. Najprej, Jože Plečnik je lepo ustvaril marsikaj, slava mu, prelepo Tromostovje, NUK, ovo ono, ampak stadion za Bežigradom je obrnil narobe. Na-ro-be. Dobro, Bežigrad ni bil mišljen za fuzbal, česar se v prestolnici že poldrugo desetletje kar pridno držijo in si grdo nagajajo ter bincajo Plečnikovo dediščino sem […]
Bilo je, em, v, em, četrtek? Ja. Četrtek. Včasih, ko iščeš inspiracijo, greš k Domnu v Gramofonoteko. Ne zato, da bi inspiracijo našel tam, eh, ste smešni, tam ima samo bigl al kak je pesu ime inspiracijo, ampak da pozabiš, da si jo sploh iskal. In, e, tako sem šel v četrtek tja za dobre […]