V uri pa pol je bilo konec. Fertig. Dvajset let čakanja? Za poldrugo uro šusa? Ja. Ura pa pol in – zdravo. Gótovo, ajde, seos, hvala, se vi’imo. Ampak to je bila poldruga ura, v katero je bilo speštano… Vse. V polnem Štuku. Z Alo!Stari. Tistim bandom, ki je prehitro prišel prepozno. Ampak ko je […]
Nihče se nikdar ni tako predstavil. Kje pa. Takrat pa sploh ne. Komu bi kaj takega padlo na pamet? On pa je vletel na vaje. Seveda je zamujal. Kot vedno. Se je kdaj zgodilo, da je zamudil kar v celoti. Včasih celo kakšno leto. Ampak ne takrat, ko je priletel, iz njega pa so spontano […]
Špilala je harmonika. Ja, itak, a n. V Mariboxu, ejga. Ne preveč na glas, ono, NZ na glas. Ne pa spet pretiho. Špilala je harmonika, ki vedno špila ravno takrat. Ko je gužva. Ko se guziš. Ko čakaš, ker vedno pozabiš, odmisliš, odjokaš, da boš čakal. Ker nisi navajen, mogoče na Liffeu, da boš v […]
Ena mapa. Debela mapa. Žalostna mapa. V njej pa… Velik, zajeban, nehvaležen, življenjski adijo. Ena mapa. En komad. In nato, par mesecev kasneje, ena popevka in ena zmaga. Trpka, a zaslužena zmaga. Ker ta komad res zveni kot trajni komad. Kot slovo. Poletju, ljubeznim, zakonom. Adijo ti, dobrodošel jaz. In prav je tako. Če kdaj, […]
Rit. Najprej nam je roadie pokazal… Rit. Khm. Ja. Rit. Pojasnilo? Ja, ga je ponudil. Zinil je, da si je en od Mrfy zlomil roko. Bojda bobnar Rok Klobučar. In da bo pač nocoj, samo za nas, nastopil on. Nato se je začel slačit. Se obrnil. In slekel. Do gole riti. Ob že tako ali […]