Če do zdaj ni bilo jasno, potem je zdaj. Tarasu Birsi se meša. Pegla, ruši, snema. Ne, ne pomaga tek na Golovec. Kaj ti bo tek, če žena potem skuha kavo zgolj sebi. Ker ve, kaj je storil. Kot ve tudi šef, ki ga meče vpričo direktorja ali odvetnika pod avtobus, vlak, buldožer. Mlada sodelavka […]
»Mater se tebi da. Park kot park.« – Pavle Brajc Leninov park je že v prvi epizodi… Ne. Počasi. Najprej nujno tisto, kar Leninov park ni. Leninov park ni Jezero. Pika. To je res nujno. Okej, igralska zasedba je ista, režiserja tudi, kamera, fotografija… Ampak, ne, Leninov park ni Jezero. Pa ne že samo po […]
So filmi, za katere upaš, ne, skoraj verjameš, da je vse, kar si videl, res. So filmi, kjer ti je jasno, da gre samo za film in tako zgolj imitacija »resničnosti«. In potem je film, kakršen je Spencer. Film, ob katerem skoraj kričiš – in v primeru, ko se Diana grdo fizično rani, dejansko kričiš […]
Najboljše zgodbe nimajo letnic. Ne veš, ne spomniš se. Tako kot se jaz ne spomnim letnice nekega poznojesenskega dneva, ko sem slučajno videl Marcosa Tavaresa. Bilo je tam nekje pri mariborski Astorii. Šel je pač mimo, mislim, da je bil vikend, gotovo pa vem, da takrat še nisem pisal in govoril redno o fuzbalu. Nobenega […]
Samo res. Če pomisliš na ponaredek… Okej, mogoče je prva asociacija res Rolex. Ampak ni takoj druga Gucci? Pač torbice pa to? Pri čemer mi kot tipu, jebiga, ne morem iz kože, nikdar ne bo jasno, zakaj ena torbica stane, kaj pa vem, 50 evrov, ena pa pet jurjev. Vredu, štekam, logotip in dizajn, saj […]