Fuzbal

Pet ugotovitev: Domžale – Maribor [0:0]

Petnajst pet. Če po čem, si bomo zapomnili gostovanje Maribora v Domžalah [0:0] po tem, da so Domžalčani – prvo kot prvo – resno nadstreljali vijoličaste. In to pošteno, ornk, fejst. Hm. Krunoslav Jurčić je resda že pred derbijem z Olimpijo povedal, da le bedaki ponavljajo napake. Toda zdaj, ko je že minuli vikend stopil v svojo drugo rundo in igra proti tekmecem, s katerimi je že igral, kaže, da ga slovenska liga še kar naprej preseneča, on pa ponavlja ene-in-iste napake. Najprej ni zmogel v drugo premagati Zavrča, zdaj je še drugič remiziral z Domžalami. Pustimo zapuščino Anteja Šimunždo. Nervozni, živčni in na trenutke preveč čustveno vpeti Jurčić je zapravil že sam sedem točk. Olimpija pa vodi za osem. You do the math

Bila je prava ligaška tekma. Vse bolj napeta in čeprav se je nekje v daljavi risal zadetek, Domžalam ni bilo nikakor usojeno. Ker pač ne. Nezbranost in morda strah, češ, kaj pa če res butnemo Maribor. To je pokopalo domače, ki so zdaj poskrbeli, da je razlika med Olimpijo in Mariborom spet osem točk in da se zdi, kako vsi – razen odgovorni v Ljudskem vrtu – vse bolj sprašujejo drug drugega, zakaj igra nikakor ne steče, zakaj sedi Marcos Tavares, zakaj je tako nazadoval Erik Janža, zakaj žogo carinita že na štoperski poziciji Marko Šuler in Željko Filipović…

“Domžale imajo hitre, majhne igralce.” Krunoslav Jurčič, po drugi tekmi z Domžalami

Mendy, mene ni

Še ko ga je Jurčić kričeče poklical [skupaj vsaj kakih ducatkrat], se je Mendy obrnil s konkretnim časovnim zamikom. Nezainteresiran. Kot da bi si bil želel drugačno tekmo. Skoki? Ne, hvala. Vtekanje in iskanje praznega prostora? Ne, hvala. Karkoli, kar ni driblanje in eventuelna dvojna podaja? Ne, hvala. Taktika z enim nemobilnim napadalcem se Jurčiću tokrat ni obnesla. Domžale so pač pod Luko Elsnerjem kompaktna in dobro organizirana ekipa, ki ve, kje ima prednosti, in, kar je še bolje, jih zna vsiliti moštvu, kakršno je Maribor. Ki, še enkrat, se ne more, kot je Jurčić znova storil, zgovarjati na ritem. To lahko počne Tomaž Petrovič, trener Krškega. Krunoslav Jurčić, trener Maribora, ki ima 53 igralcev s profesionalno pogodbo, pa pač ne. Ker ne. “Malo sem ‘dosaden’ že z iztrošenostjo po derbiju,” pa je izjava, ki kaj veliko ne pomaga in ni kdo ve kako artikulirana.

Igrišča niso zapustili pretirano razigrani...
Igrišča niso zapustili pretirano razigrani…

Jurčićevo obnašanje

Hitro je vzkipel in kričal na četrtega sodnika Jureta Praprotnika. Pravi derbi. Praprotnik je potem imel predavanje Saši Gajserju, pomočniku, ki vedno skoči s klopi kot bad cop, kot se pač dogaja v naši ligi, kjer so sodniki zelo glasni, artikulirani in polni razlag – dokler seveda ne gre kaj hudo narobe, ko se vsi poskrijejo in kar naenkrat več ne razlagajo na dolgo in široko. V Domžale gremo novinarji pač še posebej radi, saj smo najbližje klopema in smo tako zdaj lahko prvič od blizu slišali, kako Jurčić spremlja tekmo. Uf. Škodi. Resnično. Nič ni narobe s čustvi in doživetim spremljanjem tekme. Eh. To cela liga nuca. Ampak pri Jurčiću je vse skupaj vendarle preveč doživeto, če mene vprašate. Ko začne skakati za malenkosti, igralci to opazijo. Še bolj, ko gre nekaj narobe, in igrišču obrne hrbet, začne nekaj razlagati bolj sam sebi kot Pirihu in Gajserju.

Kilava težava namreč postane, če mora trener, ki tako kriči, individualno dajati osnovne napotke igralcem. Recimo tokrat nezbranemu Marku Šulerju, naj vendar malo bližje stopi k zelo gibljivemu Antoniu Mancetu. Vidno iz aviona, to bi Šuler moral vedeti sam. Jurčić je preveč okleval z menjavo katastrofalno povprečnega Sintayehuja Sallalicha z Marcosom Tavaresem.

Jure Praprotnik vs. Krunoslav Jurčić
Jure Praprotnik vs. Krunoslav Jurčić

Posamezno? Handanović in dolgo nič.

Erik Janža je v nizu svojih treh zaporednih tekem odigral še, recimo temu, najbolje. Vendar fant je povsem pozabil, kdaj naj steče naprej in kdaj naj raje ostane zadaj. Ko smo gledali, kako mobilen je bil v tem segmentu Nejc Skubic… Ja. Je resno vprašanje, kaj se je zgodilo z Janžo v tem letu dni. Zdaj je bil Mitja Viler že na klopi. Maribor je pač brez Vilerja in Stojanovića praktično drugo moštvo, brez enega uda, organa, organizma. Kakor vam drago. Igre prek bokov ni. Ja, Gregor Bajde je lahko sam sebi podajal na boku proti Zavrču, a Domžale so močne prav na bokih.

Ostala je tako sredina, da bi spravila karkoli skupaj. Pa ni. Ker Marwan Kabha ni imel ravno svojega dne, je šlo vse po gobe. Agim Ibraimi v tem sistemu 4-3-3 tako ali tako razbije celotni smisel sistema, če se pregloboko vrača in se ubada z žogo, kar igro vijoličastih samo še bolj upočasni. Dare Vršič je dobival globinske podaje po sredini – podobno kot na derbiju v Stožicah -, vendar je zadnja linija Domžal delovala pretrdo in preokretno. Sallalich je vnovič odigral povsem anemično in podpovrečno, da je poleg Janže v letošnjem letu definitivno zaradi pomanjkanja iger najbolj nazadoval Damjan Bohar. In ko Jurčić še čaka z menjavo Tavaresa, ki je nato čisto razbila sistem in ustvarila gromozansko luknjo na sredini, po kateri se je sprehajal Matic Črnic… Je bila mera polna. Ja, Maribor je lahko s to točko več kot zadovoljen, zanjo pa se lahko najbolj zahvali – Jasminu Handanoviću.

FullSizeRender 15

Elsner ostaja pri dveh zmagah 

Petnajst strelov. Jap.  Petnajst. Proti Mariboru. In niti ena od številnih priložnosti ni šla v gol. Matic Črnic, Antonio Mance, Morel, Slobodan Vuk… Vsak je skorajda prišel na vrsto, pa nihče ni zmogel brcniti mimo Handanovića. Ki je bil tokrat kralj kazenskega prostora [no, razen pri visokih žogah] in je edini dajal v fazi obrambe občutek, da se za točko ni bati. Ampak je obramba hudo plavala, pokazalo se je predvsem, da Željko Filipović ni za štoperja na takih tekmih, ko gre mimo njega razpoloženi Matic Črnic kot torpedo. “Vedeli smo, da krpamo z igralci. Ko nam je žoga stekla, nismo uspeli privesti tekmo h koncu tako, da bi bilo to dobro za nas. Domžale imajo hitre, majhne igralce,” je bila tokratna Jurčićeva ugotovitev o Elsnerjevi ekipi, ki se je v Ljudskem vrtu Jurčiću postavila precej bolj obrambno in mu snedla remi z neko povsem drugo finto. Jap, Elsner je že drugič uspel povsem presenetiti Jurčića.

Nisem razočaran, vesel sem, da so dali tako predstavo dali. Žal mi je, da nismo zadeli, čutili smo, kje lahko ranimo Mariborčane, a nam žal ni uspelo. Smo v začetku decembra in fantje še dajejo vse od sebe. Smo take tekme že izgubljali zaradi napak – kljub premoči. Večkrat sem tulil, pa smo potem izgubili. Fantom nimam ničesar za zameriti,” je konkretna Elsnerja izjava, ki pove zelo veliko že sama po sebi. Zanimivo bo videti, kaj bodo Domžale tokrat storile v Stožicah.

“Malo sem ‘dosaden’ že z iztrošenostjo po derbiju,” Krunoslav Jurčić

Prevečkrat viden prizor...
Prevečkrat viden prizor…

Najprej pošla sapa, nato še taktika

“Olimpija beži, o tem nimam komentarja. Zaskbljen sem, ampak nimam komentarja.” To je bil Jurčićev odgovor na vprašanje, da je razlika iz šest spet skočila na osem, čeprav v Zavrču ni bilo Andraža Šporarja [je bil pa sodnik Slavko Vinčić]. Skrbi ga lahko, da Maribor sam kiksa in zapravlja točke in se v njegovem sistemu 4-3-3, ki vse bolj izgublja na okretnosti, igra vse bolj upočasnjuje. Ključni del za Jurčića [in celotno ligo] bo gotovo zimski premor, ko bo vidno, ali je le prišel gasiti požar, ker je dobil Zahovićev klic s številke 112, ali pa bo imel kaj besede. Že rotacija na klopi, kamor je znova recimo prišel Daniel Vujčić ali v soboto Amir Dervišević, kaže na to, da mora gledati v globino kadra, čeprav ne uporablja ravno velike količine igralcev.

Maribor je včeraj najprej padel kondicijsko, nato pa še taktično, kar je bil opazen problem že pri Astani. Zato so nekateri argumenti, češ, ta igralec je samo za ligo, oni pa za Evropo… Ne ravno neumni, ampak nimajo nobene povezave z realnostjo. Takšen Maribor, ki mu sapa poide po eni uri in ne ve, kaj bi z žogo že pri štoperjih, bo stežka ujel Olimpijo, na kaj več kot dve, morda štiri evropske tekme pa lahko le upa. To je realnost, vidna zdaj, ko je Jurčić padel v “evropski ritem”. Po reprezentančnem premoru je njegov izplen: trije remiji [Olimpija, Zavrč, Domžale] in zgolj ena zmaga [Gorica]. Kar je, žal, premalo.

Komentarji

komentarjev