Saj se je morebiti še spomnite, ne? Pa walda! Kako se je ne bi. Opica? Ja. Opica Mojca je napovedovala rezultate skupinskega dela lige prvakov. Pa seveda se je še spomnite! Da smo že takrat rohneli, da nekdo – česar ne samo, da niso skrivali, temveč so to kar glasno napovedali, konkretno Andraž Hočevar – afne gunca iz lige prvakov. Zdaj, ko gre v ligi prvakov zares, je pa tako hudo, da bi si želeli morda celo Mojce. Da, tako globoko je padel Kanal A v svojem pokrivanju elitnega tekmovanja.
Ni bilo težko zgrešiti, kam so na Pro Plusu taco molili jeseni. Ampak ne glede nato, da so imeli že večletne izkušnje z ligo prvakov, po kateri je bil Branko Čakarmiš svojevrstni general, ki je razlagal, kako da se to pri taki ceni pravic nikakor ne splača, so se vrgli na glavo v fuzbal. In kar je bil velik hit pri Prvi ligi Telekom Slovenije, kjer smo jih hvalili vsi po dolgem in počez, je nekdo zgrešil celo žogo, celotni fuzbal pri ligi prvakov.
Ne. Skupinski del tekmovanja pač nima take gledanosti. Nima. Smučanje ima boljšo, da. Ker je tisto za vikend, to pa med tednom. Pač. In takrat ne pomaga niti, če ligo prvakov, tako cenjen izdelek, zbaniliziraš, pardon, narediš nedeljski resničnostni šov, karaoke, modno pisto, čvekanje ali karkoli devetega.
Saj veste, povabiš kakega fuzbalerja, ki se tam trese od treme, ker pričakujejo, da bo retorični Zlatan Ibrahimović (takih imamo manj kot prstov na eni roki), zraven pa pritakneš neko popkulturno ikono, teh pa v Sloveniji pravzaprav nimamo, zato Gojc in taki igralci pač nekaj rečejo o fuzbalu, ker tu in tam žogo brcnejo. Oziroma so jo brcnili nekaj let nazaj. Skratka, za vsakega nekaj. Za Srečka Katanca, za mamko, za ta male. Na fuzbal se pa ja vsi spoznamo, ne? Ja. Se. Na fuzbal na dvorišču.
Ker pa verjetno gledanost ni bila takšna, kot so na Kanalu A upali, da bo, se je program skrčil. Tako skrčil, da ga zdaj sploh več ni. Adijo studijo, adijo Andraž Hočevar, adijo Nataša Gavranić. Kanal A se gre pri ligi prvakov znova špar program. Kar bi razumeli v skupinskem delu, ko ne bi bilo nič narobe, če opica Mojca sploh ne bi povohala nobene posode ali pa bi, kot je predlagal Branko Oblak, zamenjali posode in bi opica v ljubljanskem živalskem vrtu pač izbrala drugo posodo in bi se vsi režali. Kar je bil itak primaren namen. Ni pomembno 4-3-3, muke Pepa Guardiole, niti frizura Cristiana Ronalda ne. Opica Mojca!
Toda zdaj, spomladi, bi si gledalci ne samo zaslužili več. Vedno več jih bo, gledalcev namreč. V aprilu pa sploh, ker je noter stiščan četrtfinale in še polfinale. Jap. Samo messiji, ronaldi, ibrahimovići. Ena na ena. Torek, sreda, torek, sreda. Šus. In Kanal A? Lepo med 20:00 in 20:30 rola svoj Big Brother Šov. Torej Lionel Messi, Jan Oblak in kompanija včeraj niso imeli za prazni burek v primerjavi s tem šovom vseh šovov. Sledile so reklame [kot že v osmini finala], nato pa kakšen prispevek, dva, ne da bi te novinarje kadarkoli videli. Ugibam, ampak najbrž je tistih 15 minut pred tekmo pogojeno s pogodbo, saj se morajo odrolati reklame za ligo prvakov? Če ne bi bilo tega, bi se Tomaž Lukač vključil ob 20:44:59.
Težava pri slovenskih televizijah je, da televizijo odkupujejo, resne televizije se pa – izvemši informativnega programa, kjer jim razvedrilo tu in tam še uspe – več ne grejo. Pri ligi prvakov je pač ta hec, da studijskega dela ne moreš “kupiti”, prekopirati, ušunjati. Ni to licenčna oddaja. Z licenco pride 32 klubov in fuzbal talenti. Vse ostalo, karkoli delaš prej in potem… Je tvoja stvar, stvar tvojega navdiha, kreativnosti, idej.
Če nekako še razumemo [beri: pogoltnemo], da Sportklub pač nikoli ne bo gradil na studijskem delu in novinarskih prispevkih [srečni smo že, če se po e-stave reklamah vklopimo vsaj do začetka tekme], je to težje razumeti pri Kanalu A. Še bolj, ker se špar program vse bolj pozna tudi pri pokrivanju slovenskega prvenstva. Razumemo, štekamo, jasno nam je, da Kanal A primarno ustvarja dobiček, ta pa seveda pride z reklamami. Ampak logika, kjer bomo krčili vsebino, je primitivna. Ker jemlje gledalce za samoumevne. Češ, opice ali pa nobenih opic, saj bodo itak gledali “ta svoj fuzbal”.
Vzoren primer majhne televizije, ki ob vsakem večjem projektu [seveda noben ni tako velik kot liga prvakov, če odštejemo olimpijske igre in svetovna fuzbal prvenstva, ki jih praviloma plačujemo z RTV prispevkom] zagrize, je Šport TV. Če bi dobili spoj količine prenosov Sportkluba in novinarske zagnanosti Šport TV, e, gde bi nam bio kraj. Ampak zaenkrat je tako, kot je. Kar ne pomeni, da smo s tem zadovoljni. Še zdaleč ne. Šport TV je zagrizel recimo v finale državnega hokejskega prvenstva, ki po kvaliteti res šepa oziroma se pozabi pak na poti do gola pri kazenskem strelu. Slabo? Ja. Ampak naše. Grdo bi bilo reči, da je včasih treba iz dreka delati potico. Ne. Slovenski hokej ni drek. Jesenice in Olimpija lahko gresta tristodvanajstkrat v stečaj, pa bo to derbi. Zakaj? Ker to vemo že iz fuzbala. Obisk v Tivoliju in Podmežakli še zdaleč ni slab, niti v Ljubljani ne. Je boljši kot v Ligi EBEL, ki je po kvaliteti seveda toliko spredaj, da taka Olimpija tam nima nobenih možnosti.
Skratka, v produkt je treba verjeti, se potruditi zanj, vztrajati. In rasti. Hvala bogu, da je Kanal A sprva ponudil (pre)več, toda s krčenjem zdaj jasno kažejo, da so si očitno za nova tri leta naprtili nekaj, česar ne znajo/nočejo/ne zmorejo delati. Izgovora, da gledalci napačno šaltajo kanale, zdaj ne more več biti, saj je od letos razdelitev prenosov bolj jasna [minula tri leta so bili torki na Kanalu A, srede pa na Sportklubu], poleg tega lahko zdaj gledamo praktično vse tekme lige prvakov, ker jih Sportklub toliko prenaša. V golu Atletica je Jan Oblak, igra proti Barceloni. In čeravno Oblak ni pretirano hvaležen tv material, ker je pač čisto preprost dečko, bi se iz njega lahko naredilo vsaj toliko, kolikor se je iz Damirja Skomine, ki ima, bodimo iskreno, tv pozornost izredno rad.
Da je Kanal A obupal čez zimo, je žalostno, še zlasti glede nato, koliko denarja je, ugibam, šlo za tv pravice. Slovenski nogomet, šport, televizija.. vsi si zaslužijo več. Precej več. Ne, nihče noče nazaj opice Mojce ali fuzbalskih debat za vso družino. Ker ne. Bi dali opici banano pred državnimi volitvami ali vtaknili poleg nekih ekonomistov pri debati o, kaj pa vem, univerzalnem temeljnem dohodku še naše pevke, filmske igralce in stand-up komike?
Liga prvakov – in tega Kanal A očitno ne razume – ni Big Brother, Znan obraz ima svoj glas ali, če želite, Vse je mogoče. Ne. Je precej več. Je prestižni izdelek, s katerim se tako tudi ravna. Včasih je morebiti bolje, če se ne spustiš na najnižji skupni imenovalec. Lep primer je v glasbi Adele. Liga prvakov pač ni in ne more biti Pop In. Prej TV Klub, če že. Ampak zdaj še to ni več…