Fuzbal

Copy-paste preobrat

Pet ugotovitev: Rudar – Maribor 1:2

Igra prve postave v prvem polčasu skrb zbujajoča…
Najprej se je, še pred petkom, ob vseh povratkih in okrevanjih porodilo vprašanje, kakšno taktiko, sistem bo ubral Milanič. Vendar je še bolj presenetil z izborom. Inbrom, Mešanović in Zahović? Skupaj v napadu? Od začetka? Stvar, posledica treninga in forme, ki so jo tam pokazali? No, brez Vilerja na levi in občasnih Boharjevih prebliskov je bila to postava Maribora, ki najbrž letos ne bo več igrala skupaj.

Težava je namreč bila, da je trojica predolgo in previsoko čakala v napadu ter premalo sodelovala v obrambi in ker povrhu ni bila sposobna zadržati vsaj posesti, sta Aleks Pihler in Blaž Vrhovec dihala na škrge, Milaniču pa bi se je odločitev, da Marwana Kabhe ne vključi niti v kader, boleče maščevala, če se ne bi tekma obrnila tako, kot se je.

Maribor na klopi tokrat ni imel niti enega branilca, čeprav je bila že sama rezervna klop zares impozantna in je kar klicala po rešitvah: Kramarič, Ahmedi, Tavares, Hotić in Vršič. »Zaradi nekaj zgrešenih podaj in agresivnosti nasprotnika smo si zagrenili življenje. V drugem polčasu smo bili bistveno boljši, prevladovali smo in na koncu smo zasluženo zmagali,« je izjava, ki bi jo veljalo letos, glede na predstave, shraniti in uporabiti v copy-paste metodi. Kar sploh ni nujno slabo. Dokler se izide. In tokrat je nekaj »provokativnih besed« med polčasom, kot je rekel Milanič, znova zaleglo. Če so se dresi za Liverpool resnično delili v Velenju, bo v torek obveznih in nujnih kar nekaj sprememb. Kar pa je tudi razumljivo: Milaniču rotacije letos precej bolje uspevajo. Je pa tudi res, da ima precej širši kader, čeprav ne enako na vseh pozicijah.

IMG_3794

… vendar so preobrati ključna odlika Maribora
Začelo se je v Kranju. 2:0 za domače se je končalo kot 2:3 za Maribor. Krško je v Ljudskem vrtu dvakrat izenačilo, Maribor je zabil v 95. minuti. Za zmago. Da je imel Stipe Balajić na obrazu kisel nasmešek. Aluminij je, na drugi strani, v Kidričevem pred potjo v Sevillo dvakrat povedel, pa so vijoličasti vseeno obrnili rezultat.

Če se je Srečko Katanec spraševal, kje bi bila slovenska reprezentanca, če bi se tekme igrale 80 minut (bila bi, bojda, druga), se podobno sprašujejo tudi tekmeci Maribora. Marijan Pušnik je najprej namreč povedal ravno to. Da nogometna tekma traja 90 minut. Ko mislijo tekmeci, da zadnjih petnajst, deset, pet minut ne bo tako mučnih in da so točke proti prvakom blizu, se zgodi Maribor, ki je psihološko izredno stabilen in nepopustljiv. Ko se seveda ne ustavi pri 0:0, kot se je nazadnje proti Triglavu in zabeležil še četrti »brezgolni« in brezvoljni remi.

Ključna odlika letošnjega Maribora je, da se ne sesede. Kako se to najboljše vidi? Da ima ničlo pri porazih. Še nobenega ni doživel. Naj se je vsak zdel še tako blizu, se na koncu izteče tako, kot smo od Maribora pregovorno bolj vajeni spomladi, ko da vijolice običajno cvetijo. Igra, ki bi jo sicer rad imel Milanič, še vedno ne zacveti za dva polčasa oziroma prepogosto ni Maribor tisti, ki požene tekmo, diktira njen ustroj od samega začetka, temveč to naredi tekmec kot posledico vijoličaste anemičnosti.

Vendar ne glede na vse je Maribor v Velenju odigral tekmo, eno tistih, ki utegnejo biti celo precej ključne, če se bodo spomladi točke zelo na tesno seštevale. Tri točke na taki tekmi v tako bipolarni predstavi so kar dober uspeh. Sploh ker je Rudar, kot se vidi zdaj, upravičeno tako visoko. Na tretjem mestu.

IMG_3785

Mešanovićev kot adut ne joker
Jasmin Mešanović ni tip napadalca, ki ga Maribor potrebuje. Ne. Jasmin Mešanović je tip napadalca, ki ga Maribor naredi. Velja najbrž prej kot obratno, čeprav se je zdaj, ko je prišla jesen, pokazalo, da je imel Zlatko Zahović še boljše potrpljenje kot nos za napadalca, ki ni prišel samo zato, da bi Maribor pokazal že izven igrišča premoč nad Zrinjskim.

Mešanović je bil v Velenju igralec tekme. Blizu mu je po aktivnosti prišel samo še Damjan Bohar, oba sta bila sploh v nadaljevanju tista, ki sta zabila zato, ker sta vztrajala, neumorno tekala, iskala prostor in podajala. Njegov zadetek je bil čista mojstrovina, evrogol, on pa po tekmi miren kot špricer razlaga, da je to pač kot gol kot gol. Zdaj ima v prvenstvu že štiri gole in še pet podaj, zaradi česar je tako ali drugače postal resna rešitev v napadu in bi moral – v naravi stvari – dobivati priložnost pred Luko Zahovićem, ki je svoje tri priložnosti zastreljal.

Predvsem pa je neverjetno skromen, prizemljen, ubogljiv, poslušen. To poudarja tako Milanič kot lahko vidimo tudi novinarji, saj se vljudno opraviči, če katerega vprašanja ne razume. Zelo tih fant, ki raje več pove na igrišču. Zdaj je sestavil že več povedi, ki se vse bolj sestavljajo v odstavke. Za pravo poglavje manjka še resnično impozantna evropska tekma. Priložnost bi moral imeti že proti Liverpoolu.

IMG_3787

Handanovićeva napaka ni zgolj njegova
Da ne bo pomote: izletel je povsem neumestno in za to je kriv zgolj sam. Gol v Velenju je spomnil na kikse, žlahta, bratranec in vse, o čemer se je že pisa(ri)lo. Handanović je morda potreboval minute, da se po trdi tekmi v Sevilli, kjer je staknil tri gole in neugoden nalet za podpludbo reber, znova navadi na tekmovalni ritem. Vendar morda bi mu premor prišel prav.

Zakaj se klub ni odločil in znova med vratnice poslal Matka Obradovića, je stvar kluba. Odločitev je vsaj stvar prakse, če ne logična, vendar kjer je Maribor tanek, je prav na takih tekmah, kjer bi počasi veljalo razmisliti o drugem golmanu, ki bi bil rešitev in ne pomanjkanje le-te. So precej večji klubi od Maribora, kjer menjavajo vratarje za večje tekme ali za posebna tekmovanja. Handanović je večkrat rešil že Maribor, a ga tudi pustil na cedilu takrat, ko ga je moštvo najbolj potrebovalo. Tokrat se je vse srečno izšlo, Handanovića nihče ne pribija na križ. Poraja se le vprašanje, kako dolgo bo še Maribor računal na srečo, da bo Handanović nared za evropske tekme. Pomnimo, Obradović se v pokalu proti Olimpiji lani ni ravno proslavil.

IMG_3790

John Mary nazaj, a premalo za Rudar
Najprej je udaril po reklamnem panoju. Besen, ker si je tako zelo prekleto želel vsaj ene uporabne žoge, tiste ene, s katero bi lahko storil tisto, kar tako dobro stori, da je bil (pre)dolgo prepričan, da si zasluži boljšo sredino. Toda pri Maryju je lekcija očitno zalegla, potreboval je očitno točno takšnega trenerja, kot je Marijan Pušnik, kjer šteje pač samo igrišče. Treningi in tekme.

Ko je udaril po panoju, je pokazal, kje želi zares udariti. V gol. Mary je stroj za gole. Je igralec, kakršne slovenski klubi kronično pogrešajo – z Mariborom, Olimpijo in Domžalami vred. Dvoboji z Billongom so bili nemudoma takšni, kakršni navzlic njunemu kolegialnemu odnosu, ki sta ga ohranila po lanski sezoni, ko sta še oba brcala za Rudar, na Instagramu ne morejo biti. Billong je kmalu našel tekmeca, kakršne je spoznal v Sevilli. Močne, prave, trde, žilave.

Mary je na tej tekmi pokazal, da je imel prav, ko si je želel še več, vendar mu bo druga dobra sezona v Rudarju prišla prav, če želi resnično napredovati in dokazovati svojo željo. Dober primer je nenazadnje Ezekiel Henty, ki je hitro odšel in tudi hitro spoznal svoje omejitve. Mary v Velenju postaja ikona. Zato, ker ni težko videti, da se s tem, ko se bori zase, bori tudi za klub. Včasih tudi v tem vrstnem redu, toda Pušnik je iz njega uspel narediti spet igralca, ki ga je vredno imeti v svojih vrstah.

Je pa res, da je Pušnik obžaloval, ker ni Maribor prišel morda na kateri drug datum, saj sta bila Bijol in Antonov vidno utrujena, reprezentančni premor je svoje terjal, zato smo videli dva Rudarja, po enega v vsakem polčasu. Se pa vidi Velenjčanom, da so našli vratarja (Pridigar pri golih ni mogel ponuditi drugega kot lepi paradi za fotografe), sestavili obrambo, povezali sredino in našli ne samo staro formo Maryja, temveč tudi Črnčiča in Trifkovića. Pušnik je sicer poraz pripisal tudi izključitvi Tomaševića: »Mislim, da smo bili boljši nasprotnik, imeli smo priložnosti za še kakšen zadetek. Igrali smo dobro, Maribor smo stisnili visoko. Po tistem prvem golu, ko smo po svoji krivdi izpadli iz igre, Mešanović pa je prekrasno zadel, je sledil šok za fante. Padli so v igri. Odločila je kakovost Maribora, po izključitvi Josipa Tomaševića pa nismo imeli več možnosti.«

Rudar gre zdaj v Krško, nato pride še Olimpija. Stadion ob jezeru je bil dobro obiskan v petek, toda za tri zaporedne zmage v gosteh bi bilo pravo darilo res točka. Ne gre pa pričakovati, da bo Rudar prevzel vlogo Domžal in vsaj nakazal, da bi dvoboj za prvaka lahko kdaj spet postal troboj.

IMG_3789


Jasmin Handanović 5/10 Zadetek je zakrivil s prepoznim štartom in s tem spravil moštvo v zadrego in zaostanek. Je pa res, da je ubranil en sijajen strel in pokazal, zakaj kljub takim napakam nima resnejše konkurence v vratih.

Martin Milec 6/10 Čeprav je v intervjuju za Večer poudaril, da ne gre več toliko naprej, je bil tokrat blizu zadetku. Ni imel pretirano opazne predstave, še skriva rezerve, ki porajajo vprašanja, ali je bila tekma s Hapoelom njegov limit.

Aleksander Rajčević 6/10 Neizprosna borba z igralci Rudarja ga je stala kake buške. Sploh z Maryjem, ki je vaterpolsko in rokometno iskal prostor, čeprav se je še raje spuščal v duele z Billongom. Ko je obležal po udarcu v obrazu, je malo zastal dih, kar dokončno pove, kakšno preobrazbo je doživel.

Jean-Claude Billong 6/10 Najprej se je Maryja, naj se še tako dobro prepucavata na Instagramu, skorajda ustrašil. Eno, dve nesigurni izbijanji in Mary je začutil priložnost. Toda Billong, ki ima med štoperji največ minut v prvenstvu, se je po prejetem golu sestavil.

Mitja Viler 6/10 Brez finte »Rulo« seveda ni mogel. V prvem polčasu je imel veliko prostora, vtekal je, a se tudi marljivo vračal. Malo je manjkalo, pa bi bil prav on morebitna rešitev pri prebijanju Rudarja.

Blaž Vrhovec 6/10 Ko je neopazen, ima skorajda boljšo tekmo, kot bi pričakovali. Vendar zaradi narave izbrane taktike sta imela s Pihlerjem za obdelovati in pokrivati prevelik prostor. Vendar tekma, kakršne mu pridejo zelo prav.

Aleks Pihler 6/10 Še vedno je njegova igra že na videz… Em… Premehka. Nič narobe, če želi v igri tudi uživati in si vzeti čas za potezo, toda to ni bila tekma za precizne podaje in bolj latentno pokrivanje. Imel je priložnost – ob tem, da je Marwan Kabha ostal doma – pokazati, da je vsaj enakovreden na tej poziciji. Vendar se v prvi postavi hitro izgubi.

Lior Einbrom 6/10 Ocena bi bila, če Maribor ne bi zmagal, nižja. Bi bila. Na petico. Saj je imel tisti en strel iz polobrata, skušal riniti iz boka v sredino, vendar v igro ni vnesel tiste individualne drznosti, ki jo Maribor pogreša na tekmah, drugačnih od tokratne. Zaenkrat mu bolj pripada vloga rezervista.

Damjan Bohar 7/10 Bohar je nekje med Wembleyjem in Stožicami sicer zbolel, vendar se je do Velenja sestavil in je – po obveznih uvodnih spodrsljajih – dal Milaniču občutek, da ima prvotimca, kar bi bilo pred pol leta povsem nemogoče. Odkrival se je, vtekal, iskal prostor in nenazadnje tudi zelo lepo zabil. Za zmago. Njegov tretji gol skupno letos.

Jasmin Mešanović 7/10 Igralec tekme, brez dvoma, ker je imel največ potrpljenja za takšno tekmo. Skušal je povezati sredino in napad, se vračati, zabil je gol in bil pripravljen vsaj za celo tekmo.

Luka Zahović 6/10 Podobno kot za Einbroma velja tudi zanj. Če Maribor ne bi dobil te tekme, bi bila ocena nižja. Imel je tri res zgledne situacije, vendar je vse mlahavo zapravil. Zdi se, da Zahović večino koncentracije in moči pokuri v želji, da bi se mu sploh ponudila priložnost. Ko dobi žogo, pa je praktično že vse mimo in zato Pridigarja ni zmogel/znal premagati.

MENJAVE
Marcos Tavares 7/10
Kakšna razlika. Tokrat mu ni bilo treba zabiti, so to storili drugi, vendar v tekmi, kjer pride prav igra s hrbtom proti golu, zadrževanjem žoge, je Tavares pokazal, zakaj je kapetan. In borec.

Dare Vršič 7/10 Povratek, ki se ga je potihoma najbolj pričakovalo. Vršič se je vrnil tako, kot si je štab gotovo želel že proti Celju, a se je poškodoval. Njegovo obvladovanje žoge, terena, tekmeca je neprekosljivo, če naleti na tekmeca, ki se je fizično že upehal. A ne glede nato ima Vršič spet »igralni« moment in resno širi kader.

Dino Hotić 6/10 Menjava, ki se je zgodila dve minuti pred izključitvijo Tomaševića, ki da je – tako Pušnik – presekala Rudar. Je pa zanimivo, da Hotić vse pogosteje vstopa na nenaravno pozicijo.

Igralec tekme: Jasmin Mešanović [Maribor].

Komentarji

komentarjev