Fuzbal

Toliko, kolikor rabijo

Pet ugotovitev: Domžale – Maribor [0:1]

Derbi, ki to žal ni bil
To pa je bila razlika. Ne samo v temperaturi. Bilo je resda v začetku avgusta, zdaj pa smo že skoraj v novembru, vendar obračun Maribora in Domžal v 14. krogu je bil nekaj povsem drugega kot tekma v 5. krogu v Ljudskem vrtu. Bolj zaradi Domžal kot Maribora.

Obračun ni mogel navdušiti, ker je domačim prehitro vzelo sapo ali pa pogum, dasiravno so konkretno navalili, visoko pritisnili in sprva še povzročali težave Mariboru. Ki pa je iskal rešitve po levi, kjer so prav vse žoge šle na Damjana Boharja, toda ob premajhni pomoči Aleksa Pihlerja in Mitje Vilerja na tej strani je bilo pravih priložnosti bolj malo. Domžalčani so želeli vrniti po isti strani in so obetali, dokler je Andraž Kirm še imel dovolj sape. Prav Kirm je največ ponudil za Domžale v prvem polčasu, vendar vse skupaj je bilo premalo.

Maribor je v drugem polčasu – ti mu nasploh bolje uspevajo kot prvi v tej sezoni – lažje zaigral, zadetek Jasmina Mešanovića pa je presekal in odločil tekmo, ki je kmalu dala vedeti, da bo v najboljšem primeru, mogoče, morebiti, morda, ponudila dva gola. No, dala je samo enega. Globinska podaja Dina Hotića, taka, kot pritičeju fantu, ki se v premajhnem dresu bori s sabo bolj kot s tekmeci, do Mešanovića, ki je skoraj porušil gol in poslal močno sporočilo še malo naprej od Domžal. Maribor takšne tekme letos nekako, nekje dobiva. Pa so viseli v Velenju in Kidričevem, se mučili s Celjem in Triglavom. Ne, zdaj ne. Maribor je bil bližje drugemu golu kot Domžale prvemu, bržkone tudi zaradi tega, ker je bil Damjan Bohar zelo razpoložen, a tudi premalo natančen. Domžalčani so upali na predložke in proste strele, vendar so vselej pomerili previsoko ali v Jasmina Handanovića.

Mešanovića forma doma, kaj pa Evropa?

Kakšnega je sprašil! Pa to je… Iz nič. Če kaj, na taki tekmi ne pričakuješ takšnega gola. Da bo nekdo izpucal. Tak’. Na pune. Pa ga je. Kakšen evrogol! Podrl je skoraj gol in še vratarja Mulalića zraven. Jasmin Mešanović je znova zabil: šesti gol letos, tretji zapored, pet jih je zabil na sedmih gostovanjih.

Mešanović je, kot ugotavljamo zdaj že redno, tisti igralec, ki spremlja tekmo ves čas in se morda najbolj dosledno drži navodil. Če je Darko Milanič na kaj lahko ponosen v tej sezoni, je lahko na Mešanovića. Ali je Zlatko Zahović v njem videl, česar mnogi na začetku nismo, zdaj počasi že vemo. Ne, Maribor ni dobil mačka v žaklju, kot so se hihitali v Mostarju, kjer pa je Mešanović proti Zrinjskemu vseeno pokasiral aplavz, ko je vstopil v igro. Prav to je besedna zveza, ki zdaj izstopa: vstopil v igro.

Mešanović še ni začel evropske tekme. V ligi prvakov je zbral komaj 32 minut (Spartak 21, Sevilla 2, Liverpool 9), brez minutaže je ostal na Islandiji in doma proti Hapoel Beršebi. Zato ne čudi, da v Evropi še nima zadetka, pri čemer je impozantno to, kako je vse to sprejel Marcos Tavares, ki v Evropi lažje igra s hrbtom proti golu in zaradi izkušenj ter talenta tudi lažje, če že, zabija. Mešanoviću zmanjka ravno tam, kjer Maribor v Evropi največ in najbolj potrebuje: solo potezo, igralca, ki se žoge ne boji. Morda bi večkrat to v poštev lahko vzel tudi njegov agent, ko bo naslednjič ocenjeval, koliko je vreden Mešanović in kdaj bi že lahko zapustil Maribor. Mešanović ima v slovenski ligi ravno dovolj potrpljenja, je dovolj borben in predvsem iznajdljiv, da to deluje. V Evropi še ne. Liverpool se skoraj nemogoče zdi kot največja priložnost. Ampak zaslužil bi si jo. Večjo kot doslej. Da je blizu, zdaj govori tudi Milanič.

Kolektivna igra odlika Maribora

Morda ni bilo tekme v domačem prvenstvu, kjer bi vijoličasti pokazali, kaj je bistvo Milaničeve igre. »Izgledali smo kot prava ekipa tudi, ko so imele Domžale iniciativo. Fantje so bili zelo prisotni proti nasprotniku, ki ti hitro ustvari veliko problemov,« je pojasnil Milanič. In imel je prav. Prikimal je tudi Simon Rožman: »Vedeli smo, da bo prvi gol prenesel tekmo v eno ali drugo smer. Vedeli smo, da bo tekma z malo priložnosti. Dnevna forma v smislu tehničnih elementov ni bila takšna, da bi obrnili tekmo v svoj prid.«

Zadeva Domžalam ni stekla, ker svoje »kolektivnosti«, ki so ključna strategija slovenskega prvoligaškega nogometa, še ne znajo povezati tako, da bi, kot je rekel Rožman, »zadeva bolje stekla.« Pri čemer Milanič ni pozabil vseeno pohvaliti Domžalčanov in njihove organizacije. Morda tudi zato, ker Rožman skuša ponuditi nekaj podobnega: strnjeno sredino, povezane linije in iskanje rešitev prek bokov. Kar zna biti mukotrpno, ko ne steče, zato ni čudno, da je Milanič na vprašanje o Martinu Milcu najprej sicer govoril s komplimenti, nato pa odgovoril, da se mora zavedati, kakšne so zahteve. Večje.

Toda dokler Maribor igra tako, kot je igral v Domžalah, kjer se napake sproti, moštveno popravljajo, kjer vijoličasti s tekom v drugem polčasu strejo tekmeca in ga omejijo na predložke, kote in redke protinapade, dokler je večinoma tako, je Maribor moštvo, vredno boja za naslov prvaka. Že res, da nima aktivne, agilne, atraktivne igre, kakršno ponuja Olimpija. Toda za mariborsko filozofijo je tako bolje. Da dobijo in vzamejo točno toliko, kot potrebujejo.

V napovedi za Liverpool pa se zelo dobro pozna, da ga je visoki poraz tudi nekaj izučil. Ko je bil Milanič 2.0 malo preveč Milanič 2.0, je Maribor izgubil z 0:7. »Rad imam avtomatizme v igri in da vemo, kaj moramo v določenem trenutku delati. To mi je v fuzbalu ključno. Ne rečem, da ne bomo igrali s petimi, bomo pa v vsakem trenutku skrbeli, da bomo.« Če bo treba, bo Maribor za Liverpool dodal še šestega v sredini. Raje šest na sredini, kot sedem v mreži.

Domžalske besede. Domžalska realnost.

Razumemo. V Domžalah ravno sestaviš ekipo, pa dva, trije, štirje takoj grejo. Vemo. Je bilo povedano že večkrat. Takšen je pač model, ki ga gojijo Domžale še iz časov Luke Elsnerja. V tem smislu je rumena družina žrtev lastnih uspehov, saj vse, kar vsaj malo izstopa za tuje ekipe, slej ko prej zapusti klub. Zanimivo je, da sta tukaj še vedno denimo Jure Balkovec in Matija Širok, ki sta imela za sabo kvalitetno leto, dve, vpoklice v reprezentanco, a še vedno ostajata tukaj.

Simon Rožman je povedal v Stožicah, ko je opravil s Freiburgom in se lotil Marseillea, da bomo videli nekaj, česar še nismo videli. Doslej tega nismo dočakali, ne v dobrem smislu (kot je bilo najbrž mišljeno), če že, potem prej v slabem, negativnem, pomanjkljivem. Domžalčani so v prvi četrtini prvenstva komaj trikrat zmagali (Celje, Krško, Triglav), pa še to proti tekmecem, ki jih »morajo« premagati. Zakaj morajo? Ker so se, četudi so ostali brez Repasa in Firerja – nekoliko presenetljivo se izostanek slednjega najbolj boleče pozna -, pošteno okrepili. Prihodi Senijada Ibričića, Andraža Kirma, Marka Alvirja in Agima Ibraimija, ki naj bi bil končno registriran v ponedeljek, so močno sporočilna. To ni »pomlajevanje«. To je resno sporočilo, da si po zelo solidnih nastopih v Evropi pripravljen na »nekaj več«.

Toda vse, kar je ostalo od »nekaj več«, je proti Mariboru in Olimpiji zbit, betonski, pazljiv fuzbal, s katerim izgubljaš 0:1. Že res, da so proti Gorici najbrž prikazali najboljšo tekmo v sezoni, vendar tudi zato, ker so se Goričani proti Domžalam odprli. »Imamo igralce primer Hebaj, letnik 1998. Spet nas zanima, kaj bo čez pol leta, eno leto. Ob minimalnem lovljenju rezultata moramo igralce razvijati. Noben nam igralcev ne da ali podari. Naše deficitarno mesto je napadalec,« je priznanje, ki bi moralo najbolj skrbeti tudi športnega direktorja. Ali pa bi se Rožman lahko odločil in še bolj tvegal z Žužkom in podobnimi igralci. Jernej Javornik med polčasom rad pove novinarskim kolegom, kakšne talente ima v cenjeni mladinski šoli. Verjamemo. Toda proti Mariboru (in proti Olimpiji) Domžale tega po Evropi niso pokazale. »Glavno vprašanje v našem klubu je metodologija: kako priti do ekipe, ki bo tekmovalna v manj kot treh mesecih. Na vsak prestopni rok zgubimo 3-4 igralce, v prvih 11 pa 5-6 igralcev,« je povedal Rožman.

Zdaj torej Domžale znova niso tekmovalne? Tisto vprašanje, ki ga je Rožman rad poudarjal v lanski sezoni, ko so rumeni upravičeno, borbeno in s kvaliteto ter srcem zmagali v finalu pokala. »Vsi v klubu se trudimo, čeprav bodo v vsakem naslednjem roku trije-štirje manj. Ampak karte imamo odprte, vemo, zakaj hočemo biti takšni [tekmovalni]. Razmišljamo pa, kako to ‘pohitriti’.« Problem namreč je, da trenutno Rudar konkurira za tretje mesto ravno zato, ker ima tisto, česar Domžale nimajo. Johna Maryja.

Dober obisk kljub poznemu terminu

Kanal A se je odločil, da bo očitno vztrajal pri terminu 20.20 – razen v primeru premikov tekem, kot bo danes v Velenju, ko bosta Rudar in Olimpija igrala ob »klasičnem« terminu 16.50, ki smo ga bili v minulih letih bolj vajeni. Večerni termin je še najbolj primeren v petek, ki je za domače navijače zanimiv termin, čeprav ne tako fuzbalski kot sobotni. Najmanj primeren je gotovo v nedeljo, zato ga tudi praktično ni (več).

Vendar kljub temu se je v Domžalah (uradno) zbralo 1.800 gledalcev, kar je precej soliden obisk in kaže, da se rezultati obeh vseeno poznajo. Viole so se znova izkazale z res glasnim navijanjem, domači pa so proti koncu, ko so pritiskali na tokrat spet zelo solidnega Nejca Kajtazovića, pokazali, da jim je mar, da je Maribor vedno skalp in da so bili vajeni, kar štiri tekme zapored, da vijoličasti niso odnesli treh točk.

Liga je šla Mariboru, ko gre za razpored, zelo na roko, je pa res, da še nihče javno ne (po)ve, kako se bo premikalo pokalni povratni derbi. Kot vemo zdaj, naj bi ta bil 29.11., ko je planiran edini jesenski krog med tednom, ki naj bi se zamaknil, a po naših informacijah naj bi se že tako ali tako zadnji jesenski krog 16.12. raje premaknil, čeprav se po drugi strani prvenstvo nadaljuje že 24. februarja. Premik kar dveh krogov pred ta datum… Zna biti tvegano. Vendar če bo liga šla na račun Mariboru, bo to v korist derbija, povrhu povratnega, kar gre pozdraviti. Mariborčani imajo brutalen tempo: v novembru jih čaka sedem tekem, od tega gostovanji v Liverpoolu in Moskvi, tri tekme z Olimpijo, gostovanje v Krškem in Celju ter domača tekma z Gorico, ko bo november postal december.

Igralec tekme: Jasmin Mešanović [Maribor]

Komentarji

komentarjev