Fuzbal

Pet ugotovitev: Maribor vs. Triglav [1:2]

Zakaj Maribor ni zmagal? Napad.
Ne bomo najprej o sodnikih. Seveda so ključno vplivali. So. Brez dvoma. Vsi trije, pravzaprav štirje, ker bi tudi četrti sodnik lahko imel svoj šov. Ampak ne. Niso sodniki tisti, ki zabijajo gole. Rudi Požeg Vancaš, Martin Milec, Andrej Kotnik, Jasmin Mešanović, Nardin Mulahusejnović… In še je bilo strelov in priložnosti in imen. Triindvajset strelov. In en gol. Maribor je morda res izgubil, ker so sodniki zaspali, spregledali in še kaj hujšega, ampak zmagal ni, ker se je Darko Milanič s taktiko uštel.

Pa je čisto dobro mislil. Ocenil je, gotovo iz treningov, ne pa tudi toliko iz priprav, da lahko Maribor dobi Triglav tudi brez napadalca. Andrej Kotnik to gotovo ni, še Jasmin Mešanović in Nardin Mulahusejnović, ki sta vstopila, sta to le pogojno. Maribor je sicer zabil, a je bil gol razveljavljen. Lep gol, gol, ki ga publika rada vidi. In publika je spodbujala te fante. Da naj igrajo. Razumeli so. Do neke točke. Ko se je ustavilo in ko je taktika dosegla nasprotni učinek. Ko se je nabijalo vse bolj iz najprej nuje, nato pa še obupa. Triglav je pač ekipa, ki zna ne samo strniti vrste, temveč komaj čaka, sicer dolgo čaka, da bo dobila žogo in potem z njo krenila. Milaničeva taktika pa je predvidevala, da bo Maribor zmogel preigrati najprej srednjo, nato pa še zadnjo vrsto? Kotnik, Kronaveter in Požeg Vancaš so seveda dobri, a tako dobri tudi oni niso. Aleš Mertelj pač ni po »župi priplaval«. In Luka Čadež je imel prekleto dober večer.

Darko Milanič je v uvodni tekmi sezone, ki jo Maribor tradicionalno dobiva, eksperimentiral, kot da bi šlo za pripravljalno, skoraj prijateljsko tekmo. V napadu je dobro mislil, Maribor je nato zapustila še sreča, ko je Andreju Kotniku strel ubranil Luka Čadež, ko je Špiro Peričić nabil ravno v ležečega Sašo Ivkovića ali ko je Jasmin Mešanović v glavi videl nekaj, česar noga ne zmore. Evrogol za 2:2.

Maribor ni zmagal zato, ker je šele Nardin Mulahusejnović znal nekako predložek spraviti v gol. In ker ni imel klasičnega napadalca. Marcosa Tavaresa ni bilo niti na klopi ob polnem zavedanju, da Luke Zahovića še nekaj časa ne bo. Maribor je tako spoznal, da utegne biti sila tanek v napadu. In da nima ekipe, kakršno je imel Vicente del Bosque, ko je s Španijo šel znova osvajati Evropo brez napadalca. Milanič je tu storil veliko, ne pa pogubno napako.

Zakaj je Maribor izgubil? Sredina + odziv
Razlika v tej tekmi je ravno v tem. Zakaj Maribor ni zmagal in zakaj je izgubil. Seveda je oboje povezano, a se tudi v marsičem razlikuje. Darko Milanič je povsem zamenjal oba zadnja vezista. To je (pre)drzno. Milanič ni ravno trener, ki bi zelo korenito rotiral ali šel na glavo. Če odštejemo domačo tekmo z Liverpoolom, seveda.

In tokrat je šel na glavo. Ne da bi preveril globino vode. Auč. Še bolj kot s Sandijem Ogrincem, se je uštel z Aleksom Pihlerjem, ki je padal bolj kot je šla tekma h koncu in usodno zapravljal žoge. Ker je z menjavami šel na kdo-da-več, je pustil Triglavu še več prostora in v desetih minutah je Triglav zabil še drugega. Maribor se je lani lahko zanesel tudi na zadnjo vrsto, če je sredina začela popuščati, zdaj tega luksuza oziroma varovalke nima. Milanič bi to moral vedeti, saj tudi zmaga z Valurjem ni bila brez napak, še zlasti v obrambi. Ki jo take globinske žoge, hitri prehodi, sodniške odločitve ali individualna kvaliteta lahko tudi zlomijo.

Predvsem pa je mariborski strokovni štab še bolj kot precenil zmožnosti globine svojega kadra, podcenil tekmeca. Pa je Milanič pred tekmo lepo rekel, da bodo prišli tekmeci sem igrat. In so. Komaj so čakali, dolgo so čakali, a ko so dočakali, so imeli resne priložnosti. Za resno analizo, ki bo tudi kadrovska. Z resnimi vprašanji: je Maribor res klub, ki si lahko privošči, da nima Amirja Derviševića niti na klopi? Pa ne, da bi on sam obrnil to tekmo. Daleč od tega. Morda bi tudi Cretu bil boljša možnost, gotovo pa Vrhovec. Prvenstvo je še dolgo, kakopak, tekem ogromno, igralcev tudi, vendar mariborska publika ima vedno več vprašanj. Priimki so dali odgovore na vprašanje, če bo Olimpija spet boljša od Maribora, ko bo šlo za nekaj. Tekma s Triglavom ni dala še nobenih odgovorov, ker Milaniča ni bilo na konferenco, da bi povedal, pojasnil, razložil. Zakaj, kako, kdo, čemu.

Tijanić nagrada za Dončićevo delo
Ko je prevzel vlogo glavnega trenerja pri Triglavu, je Dejan Dončić deloval nekoliko okorno. Ali robato. Pač ni klasičen medijski človek. Pa saj. Mu ni treba. Itak ima NK Triglav Kranj zato svojo PR službo, ki pač dela, kakor dela. Tokrat so vsekakor dobro zadeli, pa ne toliko pred tekmo z brhko mladenko, ki da lepše nosi dres od Luke Zahovića in Marcosa Tavares, temveč po njej. Pustimo, da All By Myself ni niti približno najboljša verzija v izvedbi Celine Dion. Ampak Triglav tega niti ne potrebuje. Je naredil vse na igrišču. Sploh z Davidom Tijanićem, ki je imel živalsko življenjsko tekmo. Nekoliko nenavadno sicer je, da je kameram rekel, da je sramežljiv, pri tako peroksidni frizuri, ampak Triglav rad sprejema vlogo, v katero se radi tudi sami postavijo.

Lani so imeli najslabšo obrambo v ligi, daleč največ golov so prejeli, tokrat pa Mariboru spet zagodli. Kar je hudo redko. To je bila šestnajsta njihova tekma v Ljudskem vrtu in komaj četrtič so odnesli celo glavo. Druga zmaga, prva po šestih letih, ob dveh remijih. A ne gre spregledati, kako Dončićevo moštvo raste, koliko si upa in kako reagira. Nazadnje so odnesli nesrečno le 3:3, tokrat pa rajali z maloštevilnimi, a predanimi navijači. Dončić pravi, da raje vidi mlade fante, ki se borijo in ki dobijo resno priložnost, a tudi ve, zakaj. Ker se v Triglavu to da, če se ne boriš za naslov. Kot je rekel Aleš Mertelj po zmagi. »V Mariboru sem bil vajen, da sem se boril za prvaka. Zdaj se borim pa… Za vse točke, ki so na voljo.«. In nemara teh točk ne bo malo. Dončić je iz postave izvlekel največ in to počne še naprej. In bo tudi potem, ko bo Tijanić odšel. Kar bo gotovo kmalu.

Penal? Ne. Dvojni penal.
Fkrali. Počasi bo postal ključnik, hešteg za tekme Maribora, ko se omenja sodnike. Seveda v Mariboru ne rečemo fkrali, ravno tako kot ne uporabljamo »čuj« v vsakem drugem vzdihu (bolj urbana verzija je alo, mimogrede). Pokradli je tista beseda, ki je bližje mestu ob Dravi. In občutek je bil legitimen. Pri golu Triglava za 0:2 je bil ofsajd očiten in pred nosom Dejana Povšnarja, drugega pomočnika, ki vsekakor ni imel dobrega dneva in mu je Ljudski vrt očitno predstavljal prevelik izziv. Za Dejana Balažiča to ne more veljati, ker redno sodi in je v minuli sezoni znal ohranjati mirno kri. Tokrat pa ne gre razumeti, kako ni, iz dobre pozicije, videl prekrška Kristjana Arh-Česna nad Sašo Ivkovićem. In še prekršek Luke Čadeža. Dva penala, čeprav to ne obstaja.

Tudi njegov poraz v psihološkem dvoboju z namazanim Luko Majcnom je zelo poveden. Majcen ga je peljal lulat. Večkrat. Najbolj pa na koncu, ko bi gladko lahko dobil še drugi rumeni karton. Aleš Mertelj je poudaril, da je imel Majcen strgano kopačko, sodnik pa mu je dal karton za simuliranje. Dejan Balažič je storil eno eklatantno napako, ki gre seveda v kategorijo »proste sodniške presoje«. Vendar čas bi bil predvsem, da ZNSS redno, ažurno, temeljito in celovito analizira vse sporne, mejne, dvomljive sodniške odločitve. Maribor je sam priznal, da pri golu 0:1 ni bilo ofsajda. Kar je napredek. Čas je, da ZNSS sliši tudi očitke na svoj račun in razume, da je del igre. In odgovarja na vprašanja. Vprašanje torej je: zakaj ni bila dosojena enajstmetrovka nad Sašo Ivkovićem. Samo zato, ker nas zanima za naprej. Za vse tekme in vse klube v Prvi ligi Telekom Slovenije. Ker dosojanje enajstmetrovk ima lahko kar krute posledice. Kot smo videli v četrtek v Stožicah.

Milanič z molkom več sporočil Mariborčanom kot NZS
Ni bilo prvič. Ne. Da se je Darko Milanič odločil zaobiti medijske obveznosti. Običajno je to pomenilo, da so televizijci ostali brez flash intervjuja. Darko Milanič je na bizaren način še sporočil, da je Marcos Tavares podaljšal pogodbo, ko Ljudski vrt ni bil navdušen, da Maribor v prvem polčasu ni bil kos Domžalam. Tudi tega je že kar nekaj časa. Nazadnje, ko ga ni bilo na novinarsko konferenco, je bilo po famoznem porazu s Krškim pred dobrim letom dni, ko je prišel Zlatko Zahović in robato odgovarjal na vprašanja.

Sicer je Milanič prišel. Tokrat je Željko Latin, odgovoren za stike z javnostmi, predal stališče kluba, da po »taki tekmi ne bodo dajali izjav«. Vedoč, gotovo, da s tem kršijo pravilnik Prve lige Telekom Slovenije, saj se neudeležba trenerja na konferenci kaznuje po disciplinskem pravilniku. Kot da že ni bilo dovolj, da so Viole navijale v jugovzhodnem kotu stadiona.

Dejan Dončić je dobil povsem legitimno vprašanje, če se mu zdi nespoštljivo, da nikogar iz Maribora ni. Dončić je govoril malo po ovinku, zadel pa v dvojem: da je bila polna zasedba na konferenci, ko je bilo 4:1 za Maribor. In v tem, da vsak odgovarja za svoja dejanja. Ter nato pristavil, da so trenerji tu, da trenirajo, ne da komentirajo sojenje. Kar je iz njegove pozicije seveda lažje reči, ni pa mu ušlo, da ima tudi Triglav svoj dolg spisek sodniških napak.

Velik klub je velik tudi v porazih in Maribor je mesto, ki je veliko ravno zato, ker zna dobiti na gobec. Takšen Maribor je. Stereotipno, pregovorno, tradicionalno, kakorkoli že. Maribor najprej udari, potem pomisli, kar seveda ne more biti kompliment. Milanič je z neprihodom na konferenco ogromno tvegal in čas bo pokazal, ali bo disciplinski sodnik s (pre)visoko kaznijo udaril na čustva Mariborčanov. Ki bodo naredili to, česar on ni. Ne bodo šli v sobo, pisarno, daleč stran od oči in srca. Nihče ne pravi, da bi Milanič moral udrihati čez sodnike po dolgem in počez. Takšna konferenca je že bila in imela različne učinke. Toda Milanič bi moral čestitati Triglavu tudi javno, pred mediji, kamerami, kot se to pač vselej počne. Kot so celo lansko jesen počeli vsi tekmeci, ko jih je Maribor pregazil. Seveda je Maribor bil oškodovan. In seveda so se časi spremenili, ker facebook pač vse prenese. Kot tudi papir. Ampak nogomet je romantičen in večen ravno zato, ker še pozna nekatere osnovne postulate. Kot je ta, da prideš pred javnost in stisneš roko. Triglav ni kriv, ker Maribor ni dobil penala. Še manj, ker je dal dva gola. Ali ker Dejan Balažič ni izključil Luke Majcna, pa bi ga bil moral.

Darko Milanič je raje tvegal kazen, ki jo je lani, ko je prvič preverjal v Kidričevem, če si disciplinski sodnik upa (vsekakor si), tudi dobil. Zdaj pa ni komuniciral s svojo nekomunikacijo le s sodniško organizacijo. Ne. S tem je marsikaj o sebi, posledično pa o klubu, povedal tudi navijačem. Maribor ni takšen. Ne gre v kot. Če je lani na novinarski konferenci Maribor poudaril, da gredo napake v njihovo škodo, potem za to ni kriv Triglav. Ni. Povrhu s tem pošilja Milanič in strokovni štab pošiljajo slabo sporočilo mladim igralcem, nogometni šoli in okolici. Da ko se ti zgodi krivica, se umakneš in si tiho. Če bi bilo tako, potem ne bi cela klop skakala in terjala penal, ofsajd, favl. Bi se s tem sprijaznila in krenila proti ne devetim, temveč desetim tekmecem.

Darko Milanič je podcenil mariborsko publiko, ki je resda skandirala njegovo ime za ligo prvakov in petnajsti naslov, vendar ga s takimi reakcijami, ki sicer gredo hitro mimo, ne bo nikoli zares sprejela. Ker takšen Maribor pač je. V dobrem in slabem. Glasen. Z naglasom, kot da bi granitno kocko vrgel po stopnicah, kot je v nulo zadel Tadej Toš. Ali, v Milaničevem jeziku, nismo – mone.


Drajek

Navijači Triglava. Prišli so na zahodno tribuno in tam prešerno navijali. Škoda, da brez transparenta, saj so Small Faces lani

Tviti sezone. Zgodaj je še. Zelo zgodaj. Da bi imeli tvit sezone. Pa ga morda imamo.

Špiker lahko zabije dva. Mulahusejnović je sicer zabil enega, v bistvu sta ga zabila skupaj z Mešanovićem, ampak še več silovitosti uradnemu napovedovalcu v Ljudskem vrtu ne bi škodilo. Maribor je bil v naletu in to res še pomaga.

Navijanje v kotu. Viole so zaradi kazni navijale v jugovzhodnem kotu, kar je nova lokacija v novem Ljudskem vrtu. Bili so že na severu in v času gradnje na zahodu. Obisk je bil zelo dober. 3.200 za sredino julija. Zelo dober. 

Igralec tekme: David Tijanić [Triglav]

Komentarji

komentarjev