MUZU

Vikendica: Tri deci pira, dva deci radenske

Umetnina. Taka. Šekasta. Tip je to rekel tako suvereno. Gladko. Sprašil je naročilo. Koktejl poletja 2019.

Pa je imel Denis Ž. kar prav. Po svoje. Ampak ne to, da se v Mariboru poleti nič ne dogaja. Eh. Samo najt je treba, Denis. V Mariboru, sploh pa poleti, ti najdeš dogodek. Ne najde dogodek tebe. Sploh pa … Luštno je, da mi kelnarji ne rečejo »hello«, »good evening« in da mi tišijo pod nos happy hour, kjer je pivo veselih 3,50, da ga žuliš res celo uro, ker za drugega nimaš. Eh. Ne, ne Maribor. Pri nas so ceniki še večinoma v slovenščini. Pa nič proti turistom res ne.

Ja, saj se strinjam, Poštna ulica je ena redkih, da je premalo, da to, da ovo. Pa ni samo Poštna. Smo se zdaj zguzili malo višje gor. Tyrševa, bejbi. Skoraj hof. Pod nosom. Kar ne pomeni, da Poštna nima svojih presežkov, greatest hits momentov. Ker to? Ne, marsikje tega nisem videl. Take umetnine? Okej, saj slišiš tako kozlanco v Blus gnjus od Buldožer, pa v verzih Tekocheega, samo v živo? Taki flek od kozlance? Meteorit, pa to je, ljudje, najboljši poklon 50-letnici šetanja na Luni. Bilo je v soboto, ko je bil fuzbal v Ljudskem vrtu točno taki. Za kozlat živčen. Dvomim sicer, da je avtor sobotnega remek dela mislil na fuzbal. Mogoče. Nikoli ne veš. Ampak vemo pa, da lepše kozlance še nismo videli. Francoska solata, stari! In to na vhodni mizi pred Piafom. Okrog polnoči. Toliko o tem, kako se mesto umiri poleti. Ja pa ja.

Ampak da ne bo vse Poštna, da bo Denis (z)vedel. Ratalo mi je, mislim da v sredo ali četrtek, saj ne vem več, plačat pir Roku Predinu. Zdaj… Rok predin živi taki lajf, da mu nisi favš, ker mu ne moreš biti favš, ker favš tega ne zmore, ker ni šans. To je oaza, welness runda. Človek je sinonim za skuliranost. Takemu človeku plačaš pir. Mhm. In to ne neki lager, eh. Pale ale, samo ti, Domen, toči. In Domen toči. Domen? Aja. Domen. No, Domen. Domen je tip, ki… No, uspeva mu tisto, kar je meni blizu. Ali ga štekaš ali ti gre pa na ostanek jeter. Meni je bil malo prvo, malo drugo, malo oboje, malo nič, ampak zdaj, ko je Gramofoneka postala, kaj pa vem, neki glavni ober punkt za đuskanje, ki ne more biti zares hipstersko, čeprav seveda tudi je, le da hipsterjem ni treba pisat, naj pustijo luč za wc na miru, ker je ta na senzor… No, Domen ima zdaj kul lokal, kul folk, kul vse. Ko ima. Ker tip gladko tu pa tam zapre. In kar se mene vpraša, ko sem ravno zdaj imel dugi nos in še bolj dugo lajtungo, ker sem se zaleto v list, da je danes zaprto, no, če se mene vpraša, četudi me noben ni nič vprašal, je ravno to ta draž. Da ti potem v sosednjem lokalu razložijo, da je model imel res lep dan, najlepši. In potem v torek dobiš pir. Pa to je to.

In tako plačam pir Roku, malo se pomeniš, je en tistih empatičnih dripcev, ki mu res poveš, ko te vpraša, čuj, kak pa kaj novinarstvo, aja nisi več tam, ne, a res, pizda, kriza, samo, ja, pune vreji, na zdravje. Skratka, pijeva in pride njegov kolega, en onih tipov, štajerskih golgeterjev, ki mu ne veš imena, ker mu ne rabiš vedet imena, ker on verjetno ve tvojega in ker ima stil. Pride model in naroči. Daj mi. Če gre, no. Tri deci pira. Pa dva deci radenske.

Kaj?

Ja. Tri deci pira, dva deci radenske. Ni imel ime za ta svoj koktejl, kar je škoda, morda ga nagruntamo. Dizel, špeci, kurac palac, miš maš, bambus pa te mišunge, za katere ne rabiš neke cvetličarne oropat, da maš pravi limetin recept. Ker to je, če mene vprašate, koktejl te sezone. Boljšega ne bom našel. Nisem ga pil, niti probal, ker sem bil malo razočaran nad odgovorom, če sem povsem iskren. Tip namreč nima imena za ta špas. Pa bi ga morda morel imeti. Samo… Potem pa bi ljudje lazili, navalili… Vsi namreč vemo, kaj je žal ostalo od fuzla.

Zato. Poletje 2019: tri deci pira, dva deci radenske.

Komentarji

komentarjev