MUZU

Petkove štenge #1: Tile so stari (že!) dvajset

Leto 2000. Okroglo. Ha! Glasbeno ima sicer pri nas doma eno veliko luknjo. O, ja. Slovenija ni imela Eme. Joooj. Ampak nič zato. Eh Morda pa je ravno zato bilo tako urbano, pestro, plodno leto. In, ja, leto ko je Televizija Slovenija zagnala Videospotnice in z njo dala nov zagon eni celi novi generaciji, ki je ob pol osmih gledala in čakala. V letu 2000 smo dobili mogoče najboljšo hip-hop kompilacijo 5’00” of Fame, še je donelo vse iz leta 1999 od Siddharte (Pot v x, Lunanai) prek Magnifica (Silvia, Halo gospodična) do Tinkare Kovač, ki je s Ko bo prišel imela najbolj predvajan komad na nacionalnem radiu (na komercialnih je še kraljevala Helena Blagne s Ti si sreča moja). Malo verjetno je, da bo kdo od naštetih tako obujal dvajsetletnico kot lani Siddharta svoj Id. V Cvetličarni. Dvakrat. Dvakrat razprodano. Ampak je vredno, da jih zložimo. Je pa res, da sta bili 1999 in 2001 precej bolj plodni leti. Še bolj. 


10. Slovenija gre naprej • Predin, Lovšin, Kreslin

Ko ga je pozno jeseni 1999, čez pol Ljubljane, sprašil Mile Ačimović, je iz zvočnikov za Bežigradom zadonela We Will Rock You. Seveda je. In ko je žoga nekako šla še v gol v Kijevu, je Slovenija šla naprej. Prvič. Ampak da je res šla naprej, je svoje spesnil Pero Lovšin. Seveda je. Slovenija gre naprej je bila prva taka nacionalna športna himna, ki je res ratala. Visok standard, ki je bil kasneje za koga tudi previsok. Pesem, na katero smo lahko še danes zelo ponosni.

Album: Slovenija gre naprej

Video: mali Luka Zahović se žoga na lentu z atejem

Kako se stara: manj uspešno, kot bi se lahko/morala

9. Črta • Slavko Ivančič

So komadi, ki pozabiš, da so. Tako, ono, ne bi se spomnil nanje. Res ne. Potem pa, slučajno, slišiš, ko YouTube ven meče “slo karaoke komade”. Njega. Tisti hripavi »potegneeem črtooooo«. Njega. Slavka Ivančiča. Na prvi solo plošči, potem ko je ratal zvezda zvezd s Faraoni, v času, ko smo še imeli zvezde. Črta je pokazala, da Ivančič lahko vtakne več komadov v en sam komad. Refren »ti pa greš mimo in niti ne veš / da sem poletje narisal le zate« takoj nariše poletje. Ni kaj, zaslužena zmaga na MMS 2000. Pa konkurenca ni bila švoh.

Album: Črta

Video: /

Kako se stara: moral bi se precej bolje!

8. Ti si vse • Društvo mrtvih pesnikov

Po svoje je komad poln klišejev, besedilo je takšno, kakršno je bilo veliko že prej, vmes in kasneje. Ampak ko gre človek brat, po 1.7 milijona ogledih, komentarje na YouTube, sprevidi, da je besedilo ne le šlo v uho, temveč v srce (iii) in, še pomembneje, spomin. Pa videospot je bil prekrasen, to še v času, ko je bila ljubljanska železniška postaja romantična, ko so bili kovčki še vedno trdi in ko je prihodnost še šla po tirih.

Album: 20:00

Video: najboljše je to, da je ljubljanska železniška postaja skoraj še vedno ista

Kako se stara: še kar dobro, v bistvu

7. Sive ceste • Panda

Odštejmo, da so Sive ceste zmagale na MMS leto poprej, torej v letu 1999. Gladko bi lahko iz albuma Nepremagljivi gladko lahko na seznamu pristala tudi naslovna skladba. Ampak Sive ceste so hitro zvenele kot klasika, kot odmev osemdesetih in skladba, v kateri se je Suzana Werbole počutila vsaj tako suvereno kot predhodnica Suzana Jeklič. Andrej Pompe je v Sivih cestah našel dvojno vokalno linijo ter kombinacijo kitare in klaviatur, s katerimi je Panda definirala več kot le lasten zvok.

Album: Nepremagljivi

Video: z avtom čez Tromostovje, nikoli več

Kako se stara: srednje, vse bolj postaja dragocena, redko odkrita zapuščina

6. Lahko bi zletela • Vlado Kreslin

Album Ptič je res letel. Po-le-tel. Dal je nov zagon, nov šus, novo desetletje, dve, tri Vladu Kreslinu. Že O, Vrba, s katero sta z Mirom Tomassinijem, ki ga bo vredno ohranjati v spominu, pomagala slaviti dvestoletnico rojstva Franceta Prešerna, je šla takoj v zgodovino, učbenike, DNK naroda. Lahko bi zletela pa na radijske postaje, tako kot Preko Mure, preko Drave ter Dekle moje. Lahko bi zletela je ultimativni rock komad, ki ga radijske postaje še danes imajo zelo, zelo rade.

Album: Ptič

Video: Kreslin potuje po svetu in se ima lepo

Kako se stara: zelo dobro

5. Sonce • Planet Groove

Pustimo, jasno, da je priredba. Iz leta 1976. Iz bogatih sedemdesetih, ko je melodika delovala še odbito, vesoljsko, netuzemsko. In takšen je tudi uvod ekipe Planet Groove, ki je po uvodnem, poklonu polnem verzu, v refrenu krenila in pokazala, da Jinx niso edini v regiji, ki znajo s pihali, trobili in boki resno zamigat. Plus, obrnili so dialog, zdaj je on rekel sonce, ne ona. Vokal Jadranke Juras pa… No, kaj naj rečemo. Naredil je kariero. Eno glasbeno in eno medijsko (Anja Tomažin). Aja, pa album Zakon groovitacije zveni še vedno zelo sveže.

Album: Zakon groovitacije

Video: neka čisto druga scena

Kako se stara: zelo okej

4. Keš pičke • Klemen Klemen

Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem. Nihče ne prej ne kasneje ni tako preštel do sedem.

Samo še Stremetzky je imel takšen šus, ko je Ali En poharal sceno. In tudi Ali je že nabasal na tega mulota na Levi sceni. Morda je pa kakšen ukor padel tudi zaradi štikla Keš pičke. Takšen komad, da je Klemen Klemen najprej pojasnil, kaj Keš pičke sploh so. Drzna poteza. Še bolj, da je posnel še bolj nazoren videospot. Klemnu je uspelo, via Videospotnic, da je šel v splošni leksikon, ej, kakšen avto pa maš, bemve al pasata.

Album: Trnow stajl

Video: greh bi bilo pisat, poglejte si ga spet

Kako se stara: klasika, ki pa ji #metoo ne godi

3. Ko te ni • Sound Attack

Akustična kitara. Nežna. Činele. In potem njen vokal. Dvojni, ozaljšani, odmevni: »Ko te ni / na nebu te iščem / ko te ni sprašujem v temi / ko te ni / noči so spet hladne / v meni bolečina tli / ko te ni«. Hit. Resen hit. Sicer je še zeeeelo dišal po devetdesetih, ampak za drugi album je tole bilo… No, to je bilo to. Šlo v popkulturno zgodovino. Piko Božič smo si (naj)bolje zapomnili, Simona Šureva in njegov dehteči vokal pa ne smemo pozabit. Niti slučajno. Ko te ni…

Album: Sound Attack II

Video: Pika je dala vse od sebe, režiserji so oboževali tekoče štenge!

Kako se stara: solidno, 

2. Pojdi z menoj v toplice • Mi2

Saj je bila Črtica. Je bila. In je prišla Estera. Je. Oboje gola zajebancija, taka, ravno dovolj zajebancija, da je ratala resna zajebancija. In Mi2 je, ker je bilo treba to zajebancijo špilat v živo, ratal, sčasoma, peterec. Prišel je Tone Kregar, šel je Fiki, iskal se je bobnar in ko je prišel Igor Orač, je bila postava polna. In je šla. Snemat. Tole. Še marsikaj, tudi Pa si šla, Najrajši sn pa s teboj pil ter ena in edina Oda gudeki, vse to se je zguzilo gor na Album leta. Ja, Album leta so mu rekli. Ko zadoni, pripali taka aufbiks kitara, po kateri pač vsekaš D dur in G dur… Se je šlo v toplice. Brezskrben komad, ki je ratal spomin, nostalgija in takšen je bil tudi videospot. Mi2 so kmalu ratali band, ki je znal dobro povedat, kako je bilo lepo, ko smo bili še mali. Ampak niso bili več mali. Dobili so močne roke, ona manjšo rit, zlajdrani refren pa na koncertih še vedno gre fino skozi.

Album: Album leta

Video: Nostalgija se pelje po cesti; podnapisi zmagajo!

Kako se je postaral: vrhunsko! 

1. Tabu • Dobra vila

Včasih, ko slonim ob oknu. Gledam dol ljudi. Zaskrbljene, zamorjene glave sklonjene. In to leta 2000. Dobra vila je bil tako dobrohoten, migetajoč, skoraj pravljičen komad, da je razložil vse, kar je bilo treba vedeti o skupini Tabu. In o Nini Vodopivec, pevki, ki se je kot prava dobra vila tako razdajala, da je uporabila raje tisto, da je bolje izgoreti kot oneveti. Naj se sliši, glasno iz neba, naj prepeva, naj odmeva, pesem čudežna. Poanta Dobre vile je, da refren sploh nima teksta. Samo zloge. In je bilo dovolj. Tudi akordi se kaj prida ne menjavajo, v bistvu. Ni potrebe. Ta-ra-ta-ta.

Album: Tabu

Video: barva las Nine Vodopivec. Prah. Klasika.

Kako se je postaral: klasika, še se jo sliši, pogosto

Komentarji

komentarjev