-
Intelekta: Umetnost ustvarjanja umetnosti
Intelekta. Prva v letu. Zdaj je skoraj že tradicija. Ni sicer lahko brisati vsega tistega v podkast aplikaciji, kar bi »moral« poslušat še za nazaj. Tisto najboljše iz pravkar (pre)minulega leta. Ampak če boš tako ravnal, boš pač vedno zadaj. Ker novo leto pač nudi ta nov začetek. Čeprav smo tako ali tako vselej zadaj. Razen, če poslušamo Intelekto. In Tino Lamovšek. Uf.
Kajti Tina Lamovšek v Intelekti pokaže, da ni prav nič narobe, če smo kdaj malo zadaj. Še več, včasih je bolje biti malo zadaj. Ker šele takrat veš, kdo in kako je spredaj. Priti malenkost kasneje zraven, ampak ne prepozno, je včasih nemogoče ujeti. Ampak se da.
Ilustratorka Alja Horvat je imela topel, odmeven, zanimiv, močen portret v Mladini. Bilo je oktobra. Zdaj, tri mesece kasneje, je lahko (ne samo) njena zgodba dobila širši kontekst. Takšen, za kakršnim skoraj hlastamo. Ne glede na medij, obravnavno bi lahko bil širši članek v Sobotni prilogi Dela, tema v Outsiderju, Fokus na Pop TV. Ampak zažarel je v avdio obliki. Res zažarel. Ono, ko klišejsko zasveti svetilka. Ko se ti posveti.
Zdaj… Intelekta je primarno radijska oddaja. Ni podcast per se, kakor se lepo domače reče. Vendar sam (neredno) Intelekto poslušam kot podkast, čeprav ves čas veš, da v osnovi ni podkast. Vem, zveni zakomplicirano, ker tudi je, ker še vedno ni lahko niti definirati podkasta, kaj šele dalje razlagati in širiti navdušenje o njem/njih.
Toda Lamovškova je v podkastu, ki ga zanima, kakšno je razmerje med umetnostjo in instagramom, mojstrsko zajela duh časa, prostora, navad. Instagram in umetnost? Kim Kardashian in Damien Hirst? Influencerji in kubizem? Gre? Ne? Ni pomembno. Predvsem je pustila, da sogovorniki razmišljajo. Brez da bi sama kamorkoli zanihala. Ne. Kar pa ne pomeni, da ni bila prisotna. Ravno to! To, da je zvedavo izbezljala iz sogovornikov pravzaprav najboljše, je tako zelo navdušilo. Kakor da so bili vsi sogovorniki navdušeni, da lahko govorijo o nečem, kar tudi njih same pritegne.
V vsem, kar so sogovorniki – poleg Horvatove še antropolog Dan Podjed, ki je v minulem letu dokončno postal eden najbolj iskrivih strokovnjakov, pisatelj Nocah Charney in filozof Lev Kreft – povedali, nizali, razmišljali… V prav vsem je bila tudi sama. Kar ni lahko, niti malo, niti slučajno.
Zato je Intelekta oddaja, vredna pozornosti. Čeprav se epizode silovito razlikujejo, ker imajo tudi različne avtorje, kakršna je pač uredniška usmeritev. Vendar v tej epizodi smo lahko slišali strokovnjake, ki so lahko bili, kar so – ne da bi morali zgolj izpolniti pričakovanja neke novinarske vsebine, ki samo odkljuka, kar naj bi morala.
Od Kreftovih tehtnih presoj, prek Charneyjih lastnih izkušenj ter ocen slovensko-evropskega prostora, do Podjedovih lucidnih ugotovitev, kako zelo se je spremenilo tudi dojemanje umetnosti. Intelekta je tako dala zlasti nam kritikom, ki si radi pripišemo preveliko vlogo v Evropi, kakor je pravilno izpostavil Charney, velikega premisleka o tem, kar šteje. V bistvu šteje, kar sam misliš, da šteje. Horvatovo je to pripeljalo do uglednih znamk in uvrstitve na pomembne lestvice. In niti za sekundo se Intelekta ne želi postaviti na nobeno stran. Lahko se sami.
Kar ni lahko doseči, ko gre za tako uveljavljeni področji, kot sta likovna umetnost na eni in Instagram na drugi strani. In zato si Tina Lamovšek zasluži izjemno pohvalo.