-
Jezikanje [Val 202]
Veliko, če ne kar vse o zmožnostih, talentu, borbenosti in dosežkih oddaje pove, če si lahko privošči nekaj takega. In oddaja Jezikanje na Valu 202 si lahko privošči ogromno. Morda več, celo največ. In to več kot zasluženo. Petkova oddaja nemara ni bila najboljša do zdaj, kdo ve, če bo najbolj poslušana. Bo pa oddaja, ki si zasluži več kot le omembo. Morda je celo mejnik. Kajti če oddaja neguje kulturo, ceni in spoštuje poslušalce in je predvsem učinkovita, hej, celo zabavna, si privošči kritiko in je povrhu aktualna, lahko gre tja, kamor druge ne bi ali ne morejo.
Blizu pride nemara le še Odbita do bita, ki je primarno podkast in si lahko privošči tudi sultanastega Anžeta Tomića, kjer je vsebina hvala bogu pred formo. Vedno. Pa saj tako je nasploh na Valu 202. No, Jezikanje pa je morda dosegla nov mejnik, ko gre za oddaje, ki še bolj živijo kot podkasti. Privoščila si je kletvice in vulgarizme.
Padel je stavek tipa »pizda je dobra torta«.
Ja, na Valu 202. Ja, zjutraj. Ja, malo po osmi. Ja, v petek. Ja, v debati z akademikinjo.
Jezikanje se je že ubadalo tudi s kletvicami, mislim da bolj z njihovo etimologijo. Tokrat je bilo pa bolj družbenopolitično. Sveže, aktualno, lucidno. Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj sta poslušalce opozorila na vsebino oddaje. Nista se opravičila ali pojasnjevala kaj pretirano. Nista bila apologetska, kar je prav. Čeprav vemo, da besede niso zgolj besede. Sta pa naredila tako, kot javnemu zavodu RTV Slovenija pritiče. Kot da bi povedala, pokazala, ponazorila vse smernice, gotovo kje zapisane, redko pa v praksi tako profesionalno izpeljane.
Oddaja Jezikanje bi v kakšnem drugačnem političnem sistemu bila morda celo najbolj poslušana ali pa med najbolj vplivnimi. Kje drugje bi ob taki oddaji znoreli. Pri nas? Je, smeji, se strinjamo in se tudi ne. Demokracija. Je pa tokratna oddaja ne glede na vaše politično prepričanje pokazala, kaj se je zgodilo z vulgarizmi, posledično pa z nivojem debate nasploh. »Vulgarizmi čedalje bolj prodirajo v govor, s tem pa izgubljajo moč in postajajo normalen nivo komunikacije. Tukaj se lahko vprašamo o naši družbi,« je izhodišče dr. Saše Babič.
Kar je tokratno epizodo izvrglo in jo naredilo za izstopajočo, je družbena, časovna, politična relevantnost. Epizoda je namreč vključevala tudi presstitutke, trtje jajc in žaljenje na račun kilogramov. Vse, žal, še zelo sveže. Brez omenjanja priimkov, avtorjev, naslovnikov, sporočevalcev, funkcij, strank. Brez obsojanja ali omalovaževanja. Brez česarkoli, kar bi Jezikanj naredilo za politično konotirano oddajo. Kar pa ne pomeni, da ob koncu ni zaslutiti podtona. Seveda je. In prav, da je, ker vse bolj drvimo v nivo debate, ko tekmujemo le še, kdo bo prvi dosegel dno.
Jezikanje pa je v napetih časih poskrbelo, da smo na vulgarizme pogledali tudi drugače. In da ni vse gostilniški nivo, čeprav sva prav ta teden s kelnarjem v Mariboru ugotavljala, da kadar res mastno klejemo, za vsak slučaj obvezno dodamo še »da ti jebem«. Jezikanje ni (pro)padlo na ta nivo, Val 202 ni gostilna. Je lahko steber in bistvo in nekaj, čemur se, ko je celo vse skupaj za popizdit, celo nasmejimo. Da se smejimo, žal, tudi sebi, je drugo, nemara pa dobrodošlo. Tudi za ceno kletvic.
