Ena mapa. Debela mapa. Žalostna mapa. V njej pa… Velik, zajeban, nehvaležen, življenjski adijo. Ena mapa. En komad. In nato, par mesecev kasneje, ena popevka in ena zmaga. Trpka, a zaslužena zmaga. Ker ta komad res zveni kot trajni komad. Kot slovo. Poletju, ljubeznim, zakonom. Adijo ti, dobrodošel jaz. In prav je tako. Če kdaj, […]
Rit. Najprej nam je roadie pokazal… Rit. Khm. Ja. Rit. Pojasnilo? Ja, ga je ponudil. Zinil je, da si je en od Mrfy zlomil roko. Bojda bobnar Rok Klobučar. In da bo pač nocoj, samo za nas, nastopil on. Nato se je začel slačit. Se obrnil. In slekel. Do gole riti. Ob že tako ali […]
Zašepetala je, naj zapremo oči. Zaprli smo oči. Nato je začela recitirati. In smo deklamirali. V petek zvečer. V placu, kjer je zlizane ploščice polagala neka pokojna vojska, ko se nihče od nas zbranih še rodil ni in ki je prav te dni dobil – klimo. Fensi-šmensi. Pa je vseeno teklo z nas. Ampak se […]
Pride tudi taki dan. Ko skoraj ftrgaš volan. In z glavo omahneš na hupo. S krikom. Aaaa! Ko preglasiš avto hupo. Ko ti pristanejo špageti na glavi. Z bolonjsko omako. Pa ne tisto generično. Pravo, z debelimi kosi. Ko ti priletijo cote iz okna. In ko ti, ugibam, bivša počoha avto. Pa ne z eno […]
Za konec se je še izšpagala. Mhm. Špaga. On pa je sprašil še salto. Potem ko sta se že ovila kot dva špageta, tista edina, redka, unikatna dva špageta. Ki jih doma ne moreš skuhat sam. Itak, da ne. To sta bila najboljša in najkrajša špageta, ki smo jih jedli na slovenski televiziji. Katerikoli. Kadarkoli. […]