So filmi, za katere upaš, ne, skoraj verjameš, da je vse, kar si videl, res. So filmi, kjer ti je jasno, da gre samo za film in tako zgolj imitacija »resničnosti«. In potem je film, kakršen je Spencer. Film, ob katerem skoraj kričiš – in v primeru, ko se Diana grdo fizično rani, dejansko kričiš […]
Samo res. Če pomisliš na ponaredek… Okej, mogoče je prva asociacija res Rolex. Ampak ni takoj druga Gucci? Pač torbice pa to? Pri čemer mi kot tipu, jebiga, ne morem iz kože, nikdar ne bo jasno, zakaj ena torbica stane, kaj pa vem, 50 evrov, ena pa pet jurjev. Vredu, štekam, logotip in dizajn, saj […]
Solza. Ena. Nato še ena. Ne velika, pa vendar – solza. Za hip sem pomislil, da se to nekaj kakor ne sme. Skoraj ne spodobi. Greh, blasfemija, narobe. Skrij, skrij solze. Brž. Da te ja kdo ne vidi. Ne, ker naj moški, fantje, karkoli že smo, ne bi jokali. Eh, ne, ne to. Časi sramotenja […]
Najboljše, kar se je lahko zgodilo. Najboljše. Da so pozabili podnapise. V kinu. Mhm. Ne zgodi se vam samo doma, da ste vse naštimali, vse dol potegnili, vse preverili, potem pa vas zajebejo podnapisi. Damijan Vinter se nam je v deseti dvorani Mariboxa, kjer se delamo, da imamo art kino, iskreno cincajoče opravičil, ko je […]