»Zaljubiti se je plod domišljije; zaljubiti se skozi dopisovanje, je plod dvojne domišljije.« Ko se večer, ko bi naj obiskal tri okrogle mize, ki v bistvu, če pomislim dobro, sploh nimajo mize, začne s takim citatom, ne more biti slabo. Eh, kaj slabo! Mamo mi to! Mamo. Mi. To! Ker taki so ti naši mali […]
O Emi Kugler nisem vedel praktično nič. Ma… Kaj praktično. Nič. Eto. Pojma nisem imel, kdo je. Pa dobro, saj vsega ne moremo vedeti, ne poznati vseh, ne? Ampak zdaj se mi pa v nulo zdi, četudi sem jo ujel komaj za slabo uro, no, zdaj se mi zdi, da o njej vem… Okej, vsega […]
Kozarci nam vibrirajo, jupajdi, jupajda. Kozarci nam vibrirajo, jupajdi, jupajda. In res so vibrirali, skakali, pohajkovali, ropotali, ko se je Mike Parker lotil svojega kontrabasa. Vse, kar je počel prej, je bilo kvečjemu naslanjanje. Zdaj pa… Objemal, šlatal, seksal je ta svoj kontrabas. Ampak solo sploh ni bil divji. Ne, ne. Bil je čustven, globok, […]
Gostiteljici sta vzorno, umirjeno, ampak tudi neizogibno nasmejano sedeli. Ena poleg druge. Komorno, previdno, vseeno rahlo zadržano. Takšni pač so literarni večeri, vsaj kolikor imam sam izkušenj z njimi. Pa saj sta se hihitali, drobceno, v kulturnih okvirih, karkoli naj bi že to pomenilo. Bolj sami pri sebi. Sledil je relativno dolg uvod. Nič ne […]
In? Kaj naj zdaj… Če ti nastopajoči iz odra reče “hvala, Jaša”, potem je vprašanje, če sploh lahko napišeš recenzijo. Pa saj. To niti ne bo recenzija. Prej vtis, mnenje, opazka, sporočilo. In še in še je tega, kar je Jurij Drevenšek v [torek in] sredo zmetal iz svojega grla ob prečkah kitarskih strun v […]