Rene je v KGB-ju mahal s tisto svojo baročno pahljačo. Na kateri ima napisane štose v opornih točkah. Kako narobe, ne? Kak lahko tak poceni švinglaš no! A kateri Rene? Mislim! Pa dobro! Keri. Ja, ovi, ne! René. Renato Volker. Oni ja. Oni, ko je »zmagal« na gej paradi, prvi, kaj smo jo imeli v Mariboru. Rene. Če ste ga videli, veste, kiri je. Če niste, pa glih tako ziiiher veste, kiri je. No, ampak on ni glavna zgodba te zgodbe, čeprav je. Ker je Rene taka zgodba, da ga ne samo pride poslušat prvi bančnik Maribora. Ne ne, bančnik, ki ne govori slovensko, vsaj ne, kolikor vem. In ne samo to. Ne, ne. Tip je šel gor na oder. Mhm. Tip. Model. John, ja, John. In povedal štos. Po svoje poceni, po svoje premasten, ampak nazoren štos.
Takih in onakih »ki si te hodo« oziroma »to moraš čut« zgodb je v vsakem mestu milijon, kar pomeni, da jih je v Mariboru tri giljone. Itak. Ampak ta je vseeno v neki čisto svoji ligi. Zdaj, bojda ni prvič, sploh pa je šefa Nove KBM moč videti, kako uživa na Lentu, ženski odbojki, v mestu in še in še. Če seveda veste, kdo je.
Kajti tisti oktobrski večer, ko je imel Rene svojo drugo, em, mogoče tretjo inventuro, kar je mešanica med stand upom, komedijo in kaj-te-to-je, je John zamudil. Prišel je nekje na polovici. Sedel je v kot, blizu mize, ne nujno sam, skratka, niti ni pomembno. Kar je nujno, da veste, je to, da ga je Rene nagovoril in gladko prekinil nastop, da je povedal še par štosov v angleščini. Fer, ne? Zelo. Itak. Do Johna, malo manj do nas.
In tako zavidljivo gledam onega tipa, čeprav sem se bolj navduševal, kako sta se zdravnica Ninna in Amo Socialec režala, res iskreno – ja, to je bil eden tistih nastopov, ko si poznal vse poimensko skorajda, ker nas je bilo, da, tako malo –, pa se mi zdi model vedno bolj znan. Ampak okej. Pusti zdaj to. Tam smo bili zaradi Reneja, dober večer je imel, četudi ni mogel skriti, da je pričakoval malo več folka, še zlasti glede nato, kako polno je imel na prvi inventuri. Mogoče se je prenaglil, ampak ne preveč, saj je očitno nagovoril ravno pravi folk.
Takšen, ki gre, ko Rene vpraša, če bi se mogoče še kdo opogumil, gor na oder. In je šel. Ta tip. Anglež, Američan, karkoli že. V zlizanih kavbojkah, nezlikani srajci, slabo obritega frisa. Čisto iskreno, tip je zgledal res rockersko. Ono, tretji dan že nisem gat menjal in baš me boli.
Skoraj skočil je preko stopnic gor na oder. Mikrofon takoj obvladal. V nulo. In takrat mi možgani začnejo guglat. In rečem punci, čuj, daj, tebi signal vleče tu v KGB-ju, ne? Ja, ja, mi, reče ona. Dobro, daj poguglaj mi tole. In vtipka ime, priimek in rečem, naj gre na slike. Gre, odpre in jo vprašam, če je ta tip na njenem mobitelu nekam fejst podoben onemu na odru. Je, ne?
Ne. Me. Jebat.
John. Šef Nove KBM. Stoji na odru KGB-ja.
Brez treme, saj, kako bi jo imel, če je pa šef madafaking banke. Te že nekaj ve o nastopanju, ne? Ampak takoj sem si predstavljal naše bankirje, ministre, premiera. Okej, premier, ta sedanji, je vse to počel, haha, hihi in tako dalje, ampak nikdar tako urbano in tako v nulo. Nima tega ameriškega šlifa, i guess. Ker je stand up pač tako ameriška stvar, ne?
John ni bil dolg. V bistvu ga sploh… Ni imel. Štos je šel pa – po spominu, če je kaj favš, se res opravičujem – nekako takole.
Tip gre potovat v Slovenijo in na eni točki mu, pardon izrazu, odpade kurac. In se preplaši. Uf. Ne ve, zakaj bi živel. In gre k doktorju, najbrž v klinični center v Ljubljani, ter tam ugotovi, da lahko nabavi kako avtohtono sorto, takoj prišijejo, ni problema, ste srečni, to je edina bolnica daleč naokoli, samo povejte, kirega bi imeli. Imamo tri v hladilniku
In kaj imate?
Imamo enega iz Ljubljane, stane 3.000 evrov.
Aha, solidno, kaj še imate?
Imamo tegale, že bolj konkretnega. Ta je iz Kopra, že malo večji, ta je 4.000 evrov.
Okej, bolje, še kakega?
Ja, imam še enega, ampak je pa v zmrzovalniku. Je iz Amerike.
Ooo. Koliko pa košta?
Ameriški je 10.000 evrov.
Aha. Hm.
Že veste, katerega bi?
Hm. Mislim, da bi se za tako velik nakup moral posvetovati z ženo. Brez nje ne morem sprejeti tako velike in pomembne odločitve. Dajte mi minutko.
Tudi prav. Bom počakal.
Tip gre, pokliče in pride nazaj.
Doktor ga čaka in čaka. Okej, kaj boš torej imel, vpraša zdravnik.
Em, reče tip, očitno bom kupil novo kuhinjo.
Hahahahaha. Položil nas je. John nas je položil in bil je res dober štos, ne glede nato, ali je upravičen strah, ali se bo Nova KBM selila po združitvi z Abanko v Ljubljano in karkoli že si mislimo o tujih lastnikih, ali je dobro ali ne, o Američanih ovo ono. Kakorkoli že, nima to veze. Kar ima, je to, da je John Denhof mogoče najboljši standuper iz publike v letu 2019. In ziher najbolj smešen bankir v državi.
To je bil najbrž eden od giljavžn “to moraš čut” momentov leta 2019 v Mariboru.
