• ·

    Kako se (ga) je Trust (spet gor) ofnal

    Ne, da se je Trust odprl. Trust se je gor odprl. Po domače, gor ofnal. Maaaajko mila. Kaj. Si. Nor. So otvoritve in potem je to, kar smo fasali včeraj, 2. oktobra 2026. Ko teče švic, pivo, špricer, jezik in…

  • ·

    Kdo pa ne bi? Na Palagružu? Pa-la-gru-žu!

    “To? Ti je Šćedro, to prvo, da. Iza ti je Korčula, ono desno ti je valjda Vis.” “A ona tri brda?” “Koja brda, di? A, to? To je Sušac.” “Jel tamo ko živi?” “Ne, mislim, da ne, možda svjetioničar.” “Dobro,…

  • ·

    Šentilj. Ko je hit – železniška postaja.

    »Pazi, še papirnata rola je iz tistih cajtov!« Pa res. Ono, sprano vijolična, nikdar roza papirnata rola. Obvezno viseča ravo čisto malo preveč poševno. Železniška postaja Šentilj je pravo remek delo. Srečanje modernega in arhaičnega. Ko prideš na postajo, na…

  • ,

    ·

    Naročje. Ritem. Klasika. Muzika.

    Samo malo, če lahko gresta prosim bolj desno? Midva? Ja, prosim, vidva. Seveda lahko greva, pardon. Okej, ne ne nič hudega, samo da bo fant nesel kontrabas, vesta, samo zato. Okej, okej. Seveda lahko. Janez je nesel svoj veliki kontrabas…

  • ·

    Barva. To. In? Kakšne barve je bil vaš maturantski?

    Barva. Zapomniš si barvo. Dobro, pubeci si zapomnimo bolj kako temno. Črna, temnomodra. Punce pa, no, izkaže se, da če vprašaš, če se spomnite svoje obleke z maturantskega plesa, vse po spisku, cela paleta izbire, želje, razlik. Od turkizne do…

  • ·

    “Neom joko za Cineplexxom”

    »Policijska akademija, enkica,« je rekel oni na moji levi. »Indiana Jones,« pa oni na moji desni. Šanki bodo šli, hvala bogu, zadnji. So pa vedno redki šanki, taki šanki, kjer sredi tedna, sredi mesta vprašaš, če ste, pardon, da motim,…

  • ·

    Še z nobeno z levega brega

    »Alo,« nam je kar tako, sredi druge runde, na še en prepozni petek razlagal Uroš, »veste, kaj sem zadnjič nagruntal? Da še niti enkrat nisem zalizal niti ene z levega brega. Niti ene. Nikoli.« Uroš, kdo pa. Uroš. Za njega…

  • ·

    MB šus: R., nepredvidljivo nujni R.

    Pa ravno, ampak res ravno, ko sem mu verjel, da me pa ne bo, me je. Na grdo. Na debelo. »Jaša, daj,« me je spodbudno napeljal, v duhu že(l)jnega ponedeljka, ki mu ni bilo usojeno biti vsaj četrtek, »dvigni brado…

  • ·

    Zakaj skoki z leti vse bolj pomirjajo

    Privilegij je, pa hkrati izziv, včasih prepir. Kaj je nacionalni šport, šport številka ena? To bi bile kolumne posebne sorte. Knjige. In so šank debate, no, šanki bodo kmalu izumrli, vsaj takšni hripavo glasni. Prej internet komentiranje. Smučanje proti fuzbalu,…