Oznaka: ocene igralcev

  • Evrogol Hotića ni bil dovolj

    Evrogol Hotića ni bil dovolj

    Jasmin Handanović 7/10 Kako je ubranil strel Žigi Škofleku! Noro. No-ro. Iztegnil roko, reagiral tako refleksno. To so več kot le izkušnje, če že forme ni. Nazadnje je sicer branil proti Krškemu, ampak zares pa pozno jeseni. Lani. Z njim je obramba bila do izključitve precej bolj stabilna, Handanović pa še naprej kaže, da nikdar ne bo imel statusa rezervnega golmana, temveč da ima Pirić pač prednost. Ampak se ima še kaj naučiti od Handanovića. Ki je gladko izzival Asmirja Sagrkovića in si izprosil rumeni karton za zavlačevanje. Ampak ni pomagalo.

    Denis Klinar 5/10 Ušel mu je Luka Lovenjak. V ključnem trenutku. Ne koristi mu, da posnetki kažejo, da ofsajda ni bilo. Še manj, ker pomeni, da je storil dvojno napako. Bil prehiter in prepozen hkrati. Pa ni bilo samo to. Prostora je imel ob Aljažu Kreflu v prvem polčasu toliko, da je vse bolj bodlo vprašanje, kako bi tak prostor izkoristil Martin Milec. Njegovo slabo branje igre (kot) in zdrsi žoge v avt pa kažejo, da priložnosti v ligi tokrat ni zares izkoristil. Z golom vred pa dokaz, da nima tistega, kar za ta nivo resnično potrebuješ.

    Saša Ivković 5/10 Pri prejetem golu velja enako kot za Klinarja. Morda še bolj. Ker je dejansko postavljal ofsajd zanko ali razmišljal o njej. Kakorkoli že, spodletelu mu je. Zelo. Najprej je sicer igral stanovitno, dokler niso začeli Velenjčani pritiskati na zadnjo linijo. Zamudil je. Celotno akcijo za gol. Dvignil roko, da bi ukazal. A ni bilo več pomoči. Pri zadetku je povsem izpadel iz kombinacije.

    Špiro Peričić 5/10 Ko je Rudar začel z dolgimi žogami, je raje ostajal za linijo. Da je pobral vse, kar je priletelo. Vselej na žogi, vedno pripravljen, še naprej igralec, ki je ob Andreju Kotniku najbolj napredoval in presegel pričakovanja. Nato je padel gol. Pritekel je, kliznil, zdrsel, ampak zamudil. Davek na neuigranost v najslabšem trenutku.

    Mitja Viler 5/10 Že res, da je tokrat zadel z razmerjem napad-obramba, ampak kaj, ko je šlo v smer prvega, ne drugega. Finta Rulo in strel/podaja na gol sta bila sicer odraz želje, toda brez učinka. Dominika Radića ni samo zamudil, temveč pozabil skoraj nanj. Ter se jezil na obrambo, nato na sodnika. Dolgo mu je tekma ležala. Dokler ni znal fokusa preusmeriti na obrambne naloge.

    Blaž Vrhovec 5/10 Ob taki postavitvi, kaj šele predstavi Rudarja na sredini, ni imel veliko dela. Vendar to ni kompliment. Že zato ne, ker ni znal zares postaviti prve obrambne linije, ko je padla posest žoge po kartonu. Kar gre izdatno na njegov rovaš. Še zlasti, ker je šel iz igre prej proti Valurju.

    Alexandru Cretu 5/10 Tekma, kjer bi mu počitek nemara prišel prav. Zelo. Ni mu pomagalo, da je dobil udarec, dva, toda tokrat se je najbolj doslej pokazalo, kakšne težave ima, če Maribor nima zagotovljene posesti. Povsem ga je poskrlao

    Dino Hotić 8/10 Za zgled. Pa ne samo zaradi evrogola. Ampak pristopa, vica v igri, užitka. Že on uživa, nam ne preostane kaj veliko drugega. Ni čudno, da ima znucano levo kopačko. Pri takih šusih. Mojstrsko je pomeril, upa si, niti malo mu ni prišlo v samozavesti do živega konkurenca na sredini. Skoraj bi zabil še drugega. Preigraval je, iskal potezo več, strel več, a bil v tem podobno odrezan.

    Rok Kronaveter 6/10 Gotovo bi lahko do zdaj že videl in vedel, kako je to. Ko si v vijoličastem oziroma rumenem. Ugovarjal je, ko bi bilo bolje, če ne bi. In bil izključen, potem ko je upravičeno protestiral proti Asmirju Sagrkoviću. Ampak to so vse pogojniki. Leon Črnčič je vanj priletel silovito, fotografija Kronavetre odrgnjene desnice je povedala vse. Ampak vendarle bi z vnovčenimi izkušnjami dočakal nemara derbi.

    Andrej Kotnik 7/10 Neutruden. Vztrajen. Trmast. Iskal je vse možne način, da bi ali podal ali zabil. Morda bi mu počitek zelo dobro del. Ali pa iskanje bolj primerne pozicije. Kotnik zdaj postaja igralec, ki zna imeti v drugem polčasu težave, če rezultat ni najbolj ugoden. Na njegovo srečo to ni njegova krivda niti ni edini, ki ima s tem težave.

    Jasmin Mešanović 5/10 Zdaj pa res ni več razloga za odpustke: Jasmin Mešanović ne samo, da ima težave z neučinkovitostjo. Je neučinkovit. Pika. Zaigral je na prav vseh štirih tekmah, vselej je zaigral v konici napada, vendar se tam muči. Morda tudi zato, ker ni začel še prav nobene od štirih tekem. Klinično neučinkovit. Pozicija napadalca mu nikakor ne godi. Milanič ima prav, da nima klasičnega napadalca, ampak to prav nič ne šteje, če ni golov. Mešanović bo, če že ni, kmalu pokuril bonuse potrpljenja. Čas je, da doseže gol. Pomemben gol. Saj ga je že dal. Spartaku. V Moskvi.

    Marcos Tavares 6/10 Prepozna menjava, kar ni njegova napaka, da je bil že pripravljen, ko je bil izključen Kronaveter. Nato ni imel vpliva na igro, povrhu je šla tekma v povsem kontra smer.

    Aleks Pihler 5/10 Menjava, ki definitivno ni koristila ne njemu ne tistemu, ki se je zanjo odločil.

    Darko Milanič 5/10 Petico dobiva samo zato, ker je Asmir Sagrković nepovratno vplival na tekmo. Ključni izziv, ki je začel postajati že problem, za Milaniča je njegova nezmožnost prilagajanja. Pa ne samo tega, da mu tekma spolzi ali celo propade, ko ne gre po njegovih načrtih. Derbi z Olimpijo je v Ljudskem vrtu izgubil že do polčasa, zato so vprašljive še bolj kot njegove kadrovsko-taktične izbire (ali kader vpliva na taktiko ali obratno zna biti pri Milaniču kot tisto o kuri in jajcu, ni pa nujno) njegove metode in splošna filozofija. Dobil je kreativno, hitro in dinamično postavo, kjer vsak posameznik ve in zna svoj del. Toda celota se ne vklopi, še zlasti ne, če ne gre po načrtih. Njegova taktika s tako skromnim vrhnjim delom napada predvideva, da »ga bo nekdo že zabil«. Goli, ključni, pa so bili Peričićev na Islandiji za 0:1, Mulahusejnovićev potencial iz mrtvega kota za 1:2 proti Triglavu in Hotićeva granata še v Velenju. Ob tem, da zna sredina povsem potoniti in da obramba še zdaleč ni uigrana.

  • Desetka na dresu? Dve na igrišču.

    Desetka na dresu? Dve na igrišču.

    Kenan Pirić 6/10 Tisto parado, v prvem polčasu, je pošteno zgrešil. Najprej je letela žoga, nato je bil premor, nato je letel on. Sicer še zdaleč ne usodno, vendar dovolj, da se še naprej poraja vprašanje, ali nudi takšno zanesljivost, kot jo je navdušujoče kazal v minuli sezoni. Nasploh mu predložki občasno delajo težave, še bolj pa želja po tem, da pokaže nekaj tudi takrat, ko za to ni potrebe. AIK bo njegov največji test doslej. Večji od vseh derbijev. Zlasti v tem, da bo prevzel vlogo. Ne zato, ker bi bilo prav, ampak ker ga bo to ločilo od konkurence.

    Martin Milec 6/10 Zdaj že postaja trend: napadalni del zelo dobro, pravzaprav odlično, zaposlil je Dina Hotića pri golu za 1:0, v obrambi pa je imel nato kar nekaj dela in tudi situacijo, ko mu je tekmec naivno pobegnil. Nudi zanesljivost, toda – niti malo po njegovi krivdi – je nagnjenost napadalnega dela bokov po desni strani lahko tudi njegova slabost, če se bo od njega pričakovalo (ne)sorazmerno več od pripadajoče leve strani.

    Saša Ivković 7/10 Povedal je, da se pozna, ker se s Špirom Peričićem še uigravata in da bosta potrebovala čas. Kar gotovo drži. Kot tudi tista, da prilagajanje velja tako za novince kot za tiste, ki so že v postavi. Ivkovića bo, tako kot Pirića, resnični evropski test čakal proti AIK-ju.

    Špiro Peričić 8/10 Steber obrambe. Je. Četudi na svoji komaj tretji tekmi v vijoličastem. Sicer je še ne krmili, ni njen osnovni člen, a je siguren, ko najbolj šteje. Če včasih še deluje manj okretno, vsekakor ne tako zelo okretno kot v Muri, je skrb zaenkrat zaman. Ne boji se več vračati žoge vratarju ali jo imeti dlje pri sebi. Vsekakor še naprej: stabilen.

    Mitja Viler 7/10 Godi mu rotacija. Očitno zelo. V Reykjaviku je bil namreč daleč najšibkejši člen, tokrat pa se mu je bolj posrečilo tempiranje razmerja napad-obramba. Kombiniral je s Tavaresom, predvsem pa vnovčil izkušnje, ko je Adolphsson s picigin parado dneva želel izsiliti enajstmetrovko, Viler pa je mojstrsko komuniciral s sodniško ekipo in pomagal spremeniti odločitev. Predložki še iščejo zares naslovnika, začuda ni tokrat uporabil svoje blagovno zaščitene finte.

    Alexandru Cretu 7/10 Tekma, kjer bi imel precej več dela, če bi potekala drugače. Ni, tudi po njegovi zaslugi. Tako je skrbel za težišče igre ter diciplinirano pazil, da v obrambi ne bi zmanjkalo branilcev, da je včasih tudi prevzel zadnje mesto ob številnih protinapadih. Suverena tekma.

    Blaž Vrhovec 7/10 Rešil je potencialni zadetek Valurja pred polčasom, ko je Maribor nekoliko padel. Izjemno. Točno tam je bil, kjer je moral biti. Nato je tekma spet ravno njega navrgla na strel, ko se spredaj ne prebije in ko je treba akcijo začeti znova ali najti drugačno rešitev. Podobno je bilo že v generalki proti HNK Gorici pa tudi v Reykjaviku. Vrhovec ni rojen strelec, za Maribor ima v 113 tekmah le 5 golov, zato ni šlo pričakovati, da bo počel, česar tisti pred njim niso. Je pa bodlo v oči, da dveh izrednih situacij ni izkoristil.

    Dino Hotić 8/10 Vrhunska tekma. Zares vrhunska. Če bi Valur ponudil več, bi imel tudi oceno višje. Tako je že ta visoka, ampak na Urbani.si so ocene za individualno delo in skušajo biti del celote, vendar ne imanentno pripadajoče. Hotić postaja morda celo najbolj agilen člen sredine, vsaj ko gre za preigravanja, vtekavanje, iskanje prostora. Je pač drugačen tip igralca kot Kotnik in Kronaveter. Kar opaža in razume tudi Milanič. Hotić se dobro počuti na igrišču, trenutno se nihče ne ubada s številko na njegovem dresu. Še najmanj on sam. Pomeri pa že tako. V prečko, takoj na začetku, ali tik čez gol. Razigran.

    Andrej Kotnik 7/10 Vse bolj in bolj postaja igralec, v katerem kulminira potek ne samo igre Maribora, ampak tudi tekme. Niti malo ne okleva, ko ne najde druge rešitve, kot da pomeri iz razdalje. A rad kombinira, rad podaja, najraje zabija. Milaniču zaenkrt to godi in ni težko videti, zakaj. Že s konstitucijo ponuja nekaj, česar Maribor prej ni imel. Prav tako s talentom, pristopom in odnosom.

    Rok Kronaveter 8/10 Pa ga je slišal. Svoj priimek v Ljudskem vrtu. Več kot zasluženo. Bil je točno tam. V tem je razlika. Da ima Maribor v njem garancijo, da ne gradi vnemar dolgo akcije samo zato, da bi vse začel znova. Ne s Kronavetrom. Zadetek je bil dokaz njegove silne, brezkompromisne, profesionalne učinkovitosti. Kronaveter je sredstvo za dosego cilja, ekipni igralec, ljudina. In tako tudi igra. In se tako tudi obnaša. Zato pa. Ovacije.

    Marcos Tavares 7/10 Rad ima to. Kot je sam rekel. To je lepo, to je nogomet. Mogoče ni bilo več daleč, da bi rekel »joga bonito«. Ker je Luka Zahović poškodovan in Jan Mlakar le še spomin, je zdaj on tukaj. Spet. In ni nadomestilo, ne krpa, ni mašilo. Ne. Je to, kar je ves čas. Neusmiljen borec. Kompenzira, sproti se uči, čeprav že vse ve, a najde pot. Vidi, koga lahko nadribla. In obramba Valurja je bila godna. Za šikanje. Ena, dva. Leva, desna. Bum. Gol.

    Rudi Požeg Vancaš 6/10 Rumeni karton je bil dokaz, da želi, da bi rad, da hoče. Vendar je bil tudi zelo poceni prejet rumeni karton. Pri skupnih 5:0? Je to kar neumnost. Toda prišla je kot posledica velike želje, da bi le zabil, upravičil nalepko, ki je trenutno še nihče ne vidi na njem. Dobiva čas. In ga bo še naprej potreboval. Morda bo več potrpljenja potreboval strokovni štab. Želel je dobro, vendar učinek spet ni bil najboljši.

    Jasmin Mešanović 5/10 Če je bil v Reykjaviku taktična menjava na samem koncu, je proti Triglavu potrdil vse dvome, ki so se nakazali ob koncu prvenstva ter potrdili med pripravami. Zdaj pa še nadgradili. Mešanović ima težave. Ne toliko v tem, da bi pregorel v želji, temveč z golim vodenjem žoge, tempiranjem, spremljanjem igre. Vse tisto, kar ga je krasilo v ligi prvakov, ko je tudi zabil. Proti Valurju bi lahko zabil vsaj enkrat. Ni. Kar postaja problem. Če drugi potrebujejo tekmovalne minute, so prav te trenutno Mešanoviću v breme.

    Martin Kramarič 6/10 Zanimivo, da je Milanič posegel v sredino, šel po še kaj več, Kramarič je želel izpolniti želje, toda bil pri tem vztrajen, a ne pretirano učinkovit.

    Darko Milanič 7/10 Rotacija bi mu povsem uspela, če bi bil uspešen tudi proti Triglavu, ko je usodno posegel v postavo in se moral na novo preizprašati o starih izzivih in novi realnosti. Tako je znova dobil odgovor, kako se ta postava zelo obnese, če in ko gre vse po načrtih. Če bo razumel nekatere odgovore – o prevzemanju odgovornosti v obrambi, učinkovitosti menjav, tempiranju forme, zadovoljevanju pričakovane minutaže –, potem ga čaka veliko veselja. Za AIK nima veliko časa, vmes Rudar, zato se bo zdaj pokazalo, kako uspešne so bile priprave, kako povezan in učinkovit je strokovni štab ter ali bo znal preživeti pritisk rezultata. Sploh takrat, ko ne bo šlo vse načrtu. Tokrat je zelo šlo.

    Sodnik: Joao Pinheiro 7/10 Možno, da je bil pri prvem golu Maribora prepovedan položaj, kar so poudarili tudi gostje. Možno. Žal televizija ni posredovala kadra, ki bi to potrdil. Nenavadno, toda pravilno je spremenil odločitev in razveljavil že dosojeno enajstmetrovko. Maribor tega, kar mu na twitterju med tekmo ni ušlo, vsekakor ni vajen. Je pa evropsko sojenje res bolj tekoče in tudi v primeru sodnikov, ki še nabirajo evropske izkušnje.

  • Igralci niso znali razvozlati taktike

    Igralci niso znali razvozlati taktike

    Kenan Pirić 6/10 Ne pri prvem ne pri drugem golu ne bi bil mogel narediti več. Ker je bilo (pre)pozno in ker je obakrat žogo preusmeril Saša Ivković. Bi pa lahko bolje pomagal postavljati soigralca v zadnji vrsti. To pa. Sploh pri drugem golu bi tudi sam moral bolj odločno ali kreniti v Victorja Aliago ali pa pokriti gol in pomagati že tako negotovim soigralcem. Še enkrat, za prejeta gola kakopak ni kriv, vendar omahljivost postaja problem. Kar se je le še potrdilo, ko ga je Victor Aliaga skoraj lobal in se je rešil v zadnjem trenutku. Največji problem je trenutno sodelovanje celotne obrambe. Da, to je tudi njegov problem. Ker sicer… Jasmin Handanović je z razlogom na klopi.

    Martin Milec 7/10 Individualno zelo suverena predstava, ki je znova pokazala, kako prav mu je del počitek. Desno stran je zaprl, nato pa bodisi sam skrbel za asistence (kot pri golu za 1:2) ali pa pošiljam za sorodne naloge Dina Hotića. Kapetanska predstava.

    Špiro Peričić 6/10 Stabilnejši del osrednjega obrambnega tandema. Kot na Islandiji. To mu sicer lahko godi, vendar ne, če se bo Maribor redno spravljal v zagate. Če je na Islandiji zadel mrežo, je v živčni situaciji zdaj zadel ležečega Ivkovića. Vsekakor se hitro uči, pomaga, rešuje, dobro tempira dvoboje in skuša pomagati soigralcu, ki bi naj pomagal njemu. Je pa tudi njega rešilo, da Tijanić ni zabil za 0:2…

    Saša Ivković 4/10 Najprej pozitivna plat: da, enajstmetrovka je bila očitna. Lahko bi bila celo dvakrat dosojena. Mhm. Kristjan Arh-Česen in Luka Čadež pač vesta, kako je, če ne primeš Ivkovića dovolj trdo (25. ktog v Kranju lani). Ampak Ivković bi se tokrat tako le odkupil. Pri obeh golih, sploh pa pri prvem, se je znova iskalo lanskega Ivkovića. Kjer napadalnejši del z glavo ni bil nadomestek, temveč dodatek. David Tijanić je resda imel morda življenjsko tekmo, toda pri prvem golu ga je evropsko obrnil. Pri drugem pa je v želji Ivković pregorel. Več težav zaenkrat v glavi kot nogah.

    Žan Kolmanič 5/10 Solidna predstava, če se Kolmaniča še vedno dojema kot mladega igralca. Ampak glede nato, da je to bila že njegova devetnajsta prvoligaška tekma, se letvica ne toliko dviguje, ker je Mitja Viler ne dviguje (več), kot oddaljuje. Victor Aliaga mu je povzročal hude težave, njegovo tempiranje razmerja obramba-napad pa še enkrat več zgrešeno. Uči se, a počasi. Morda prepočasi.

    Sandi Ogrinec 5/10 Največje presenečenje. Ne njegova predstava, ampak dejstvo, da je sploh igral. Prvič v vijoličastem po 9. avgustu 2017. Deseta tekma za Maribor, potem ko je v dveh epizodah za Krško nabral 29 tekem, a tam, bodimo iskreni, sploh v drugi eri večjega vtisa ni pustil. Delno tudi zato, ker ga v moštvu, ki je izpadlo, niti ni mogel. Nepošteno bi ga bilo kriviti za gor-dol nogomet, ki se Mariboru zgodi, ko nima sigurne sredine, vendar glede nato, kako redke so priložnosti za igralce takega kova, je ni izkoristil. Seveda bi mu pomagalo, da bi ob sebi imel Blaža Vrhovca ali nemara Alexandra Cretuja, ampak to ne bi rešilo njegove preračunljive igre. Kar je bila pred dvema sezonama neverjetna umirjenost, skuliranost za mladega fanta, zdaj lahko deluje kot nonšalantnost v dobrem ali aroganca v slabem primeru.

    Aleks Pihler 4/10 Če je na pripravah kazal več, se je tokrat potrdil za igralca, ki je težko varovalka in še težje kaj več v smislu napada. Izgubljene žoge, netočne podaje, zamujanje v duele … Za 25-letnega igralca, ki je redno igral za Maribor v ligi prvakov in prišel do reprezentance ter postal domač pubec, ki je nosil že celo kapetanski trak, je to predstava, ki ga bo v najboljšem primeru posadila na klop. V najslabšem pa na tribuno.

    Martin Kramarič 6/10 Zanj je tovrstni nogomet tisto, v čemer je v osnovi užival, a tudi od njega terja hitrejše branje igre. Na Islandiji je to dojel, poskrbel za enajstmetrovko, proti Triglavu pa deloval, da se najbolje še ne ujame, da včasih prepozno prebere idejo soigralcev.

    Rok Kronaveter 6/10 Delal je, kar ve in zna. Svoje. In vse to je naredil, kot mora in kot je treba. Ampak ko tudi on kmalu ni imel več svojega večera, ko niti predložki ali prosti streli niso zalegli, ko podaje niso našle razigranega soigralca, je Mariboru pošla kreativna sapa, kar je zanj kompliment, saj nakazuje na njegovo (nad)pomembnost v tej sestavi.

    Rudi Požeg Vancaš 6/10 Pozna se, da še ni povsem v formi. Zelo. Svojevrstno razumljiva odločitev, da se mu je takoj ponudila priložnost. Doma, rekordni prestop, svežina. Preigraval je, pomeril, skušal, podajal, a potreboval bo (naj)več časa, da se bo res predstavil kot tisti igralec, za katerega je Zlatko Zahović odštel rekordni klubski znesek. Po HNK Gorica je rekel, da mu godi, ker prvič res igra pred navijači, kar je letelo tudi na Celje, toda priložnost, ki mu jo je nastavil Rok Kronaveter, je to izjavo malo zamajala. Kot se je zamajala njegova odločnost. Potreboval bo čas.

    Andrej Kotnik 7/10 Vsekakor je bil trud viden. Zlasti izza golov, kamor so leteli njegovi streli od daleč. Toda Triglav je svojo pot zaprl, strnil vrste, ne da bi sploh igral bunker. Če je Darko Milanič zgrešil poimensko v sredini, je pri Kotniku zgrešil taktično, če je pričakoval, da bo kot lažna špica uspel opravljati več nalog hkrati, je naložil nehvaležno nalogo na igralca, ki je tukaj sicer dlje kot Kronaveter in Požeg Vancaš, ne pa dolgo. Kotnik je pač naredil, kar zna, ampak to ni bilo dovolj za Triglav.

    Dino Hotić 7/10 Glede nato, da je še dve uri pred tekmo po Lentu sprehajal psa, bi bilo povsem razumljivo, glede na teden, ki je za njim, če bi bil dobil prosto. Vendar ni, ker pač tekma ni šla po načrtih. Pokazal je več, dal svežino v igro, podajal, streljal, vendar tudi on ni zadoščal.

    Jasmin Mešanović 4/10 Čas je, da se pogovorimo o Jasminu Mešanoviću. Že ob koncu lanske sezone se Milaniču ideja, da bi Mešanović nadomestil Jana Mlakarja, ni pretirano obnesla. Mešanović je resda nekoč že igral na tej poziciji podporne/lažne špice, vendar ne v Mariboru. Taktično se je prilagodil krilni poziciji in tam več kot upravičil zaupanje. Ko se je vrnil nazaj v konico napada, pa mrak na očeh. Daleč je gol v Moskvi. Za Maribor je na 56 ligaških tekmah zabil 16 golov, na sedeminpetdeseti pa zapravil izredno situacijo. Kar je Luki Štoru uspelo v Sežani za Aluminij, njemu vsekakor ni. Maribor je trenutno brez Luke Zahović tanek v napadu. Zelo tanek.

    Nardin Mulahusejnović 8/10 Menjava, ki bi skoraj rešila Darka Milaniča. Kar bi za Mulahusejnovića bila velika zmaga. Celotno pomlad je čakal na drobiž minute – sicer ne brez razloga, ker je pokazal premalo, ko je dobil minute –, zdaj pa naj bi rešil celotno moštvo in klop? In bi jo. Zabil je za 1:2, nato pa nastavil Jasminu Mešanoviću zicer. Za 2:2. Težko bi naredil še kaj več. Vsekakor najbolj pozitivno presenečenje.

    Darko Milanič 5/10 Želel je dobro, natuhtal je postavo, s katero je želel poskusiti… Ampak to se ne dela na otvoritvi sezone, ne zlomi se psihe igralcev, saj ne Sandiju Ogrincu ne Nardinu Mulahusejnoviću taka tekma vsekakor ne koristi. Maribor je imel in bo imel cel kup tekem, kjer je lažje vključiti, mešati, rotirati, pa takrat raje deli minute med tiste, ki pač morajo imeti minutažo. Milaniču sodniške odločitve seveda niso pomagale, vendar uštel se je s tem, ko je igral brez napadalca, uštel se je, ko je razstavil ogrodje svoje taktike v osrčju sredine in uštel se je, ko je stavil na Jasmina Mešanovića. In najbolj se je uštel, ko ga ni bilo na novinarsko konferenco. Ni nezanemarljivo, da je kamera našla tudi Oliverja Bogatinova, zdaj vodja nogometne šole.

  • Kronaveter? Vse in še več

    Kronaveter? Vse in še več

     

    Kenan Pirić 6/10 Imel je srečo. Večkrat. Ampak pri Kenanu Piriću gre ravno za to. Za zdaj. Neposredno ni odgovoren, kaj šele kriv, za situacije, ki bi lahko Valurju dale (pre)zgodnje vodstvo. In to več kot le enojno. Čeprav se pozna, da nima komande, da še ni dovolj glasen. Imel je tudi precej sreče, ko je sam nespretno ravnal po kotu in strelu z glavo Patricka Pedersena. Malo je manjkalo, pa bi mu bila žoga ušla med nogami. Žogo je ukrotil še pravi čas, ni prečkala črte s celotnim obsegom (VAR-a in tehnologije golove črte v tej fazi, tako kot resnega tv prenosa, ni) toda sigurnost mu še vedno manjka. Popravlja jo zlasti z izjemnim krotenjem žoge pri predložkih.

    Martin Milec 7/10 Če je lansko sezono na koncu padal v formi, je zdaj pokazal, kaj je Darko Milanič mislil, ko je rekel, da »tisti, ki smo igrali nekaj nogometa, vemo, kako je na prvih tekmah sezone«. Točno tako je Milec tudi odigral. Pogumno, hrabro, storil tudi kakšno napako, izgubil duel, vendar nikoli tako, da ne bi sam popravil lastnih napak. Preudarno in naštudirano je tempiral prodore naprej. Zelo suverena predstava.

    Špiro Peričić  7/10 Zadetek mu, kakopak, dviguje oceno. Ne veliko, a mu. Dal je gol z glavo, ko se je zdelo, da bi ga naj, češ, ta je še iz lanske sezone, zabil Saša Ivković. Če že. Peričić je s tem potrdil vse, kar ga je krasilo v Muri, torej da je branilec, ki ima tisto nekaj, je pa res, da je obenem nevarno izgubil kakšen dvoboj in se nekoliko tudi lovil v obrambi, vendar na srečo zanj in Maribor ne usodno. Potrebuje pa ravno take tekme. Za prvič, taka tekma? Ne pozabimo, to je bila njegova prva evropska tekma. Pri 25. letih. Za prvo tekmo? Precej okej. Če štejemo gol, zelo okej.

    Saša Ivković 6/10 Nekoliko tiha tekma, vendar takšne so bile tudi njegove priprave in življenje po Marku Šulerju. Ivković je tip igralca, ki bo najprej oddelal svoje, nato pa, če že, ponudil tisto nekaj več. Danes ni, osredotočil se je na Valurjeve napadalce in svojo bitko z njimi, saj so bili, ne vedno in ne pogosto, ampak zato nič manj nabrito, vseeno zahtevni. Če bi danes naj pokazal vlogo liderja obrambe, potem ga čaka še nekaj dela. Če je ta vloga seveda sploh zanj.

    Mitja Viler 5/10 Tako kot Tavares je dobil minutažo zaradi izkušenj. In prednost pred Žanom Kolmaničem. Gotovo. Da se ne bi Kolmanič prenaglil, kot se je denimo Adis Hodžić v Sofiji na drugi strani obrambe na prvi evropski tekmi. Ker za prvo tekmo, kot je razumeti Milaniča, je zelo pomembno, da pač treba »odigrati nekaj nogometa«. Težava je, da je Viler svoj najboljši nogomet že odigral. Nazadnje predlani, ko je dal gol Zrinjskemu in Hapoelu. V mislih je tu napadalni aspekt njegove igre, na stara leta pa bi bolj do izraza – sploh ob takem kadru – naj prihajala forma v obrambi. Ta pa mu dela težave. Velike. Valur tega ni izkoristil, Vilerja pa mučijo tudi predložki, ko se priključi v napadu. Odločitev, komu dati prednost, bo vse bolj pomembna. Ne bo šla stran. Ni težava, da bi Kolmanič bil Erik Janža. Težava je v Vilerju samem.

    Blaž Vrhovec 7/10 Tiha tekma, kakršnih bo najbrž vse več, zdaj ko mora imeti napadalni del za seboj varovalko. Vrhovec je prav to. Varovalka. Ne samo za tiste spredaj, ko kombinirajo in nemara izgubijo žogo, kar tako ali tako ni bilo pogosto, temveč tudi za tistega ob sebi. Cretuju nudi oporo, ki mu je Aleks Pihler najbrž ne more. Če bi jo seveda Pihler sploh potreboval.

    Alexandru Cretu 5/10 Še dobro, da je tekma zavila v drugo smer. Še dobro, da njegove napake, nespametne, eklatantne in zelo opazne, niso imele resnih posledic. Še vedno je eksperiment, a zdaj celo na lastni poziciji. Hitro prejeti rumeni karton na delu igrišča, kjer je bil že prekršek nesmiseln, kaže na delo zanj in še bolj dilemo, ki čaka Milaniča zlasti proti tekmecem, ki takih tekem ne bodo oproščali.

    Rok Kronaveter 9/10 Dve asistenci. In gol. In še ena resna priložnost, pa mu jo je vratar ubranil. Pa še ena. Če bi bil Valur boljši tekmec, bi dobil desetko. Rok Kronaveter se je sicer nekje v prvem polčasu nekoliko umaknil, stopil v senco, a nato zasijal. S prostega strela je ponudil žogo, ki je zvita vsaj toliko, kot so bile tiste Amirja Derviševića. Prednost? Ne rabi iskati le Sašo Ivkovića. Akcija za 0:2 je pa sploh dokaz njegovega nogometnega perifernega vida. Dvojna izmenjava in nesebična podaja. To je to. Pa naredil je, kar Lionel Messi ni. S penala je gladko dal gol Hannesu Halddorssonu.

    Andrej Kotnik 8/10 Drži. Vse, kar se je o njem pisalo, govorilo in zlasti videlo na pripravah … Drži. Kotnik je tisti igralec po Tavaresu, ki mu je skoraj nemogoče odvzeti žogo. Ko bo našel še pravega naslovnika – sploh skozi tako postavljene tankerje -, bo imel Maribor igralca, kakršnega dolgo ni imel. Vsekakor ne v tem kadru. Občasno celo s Tavaresom vred. Fant rad ne samo igra, ampak se poigra. In to na takih tekmah. Nor začetek.

    Dino Hotić 7/10 Kaj bi lepšega? Na tak dan? Ko se doma rodi prvorojenec? Dovolj je bilo, da je bil samo – tam. Za drugi gol. In da ga je Rok Kronaveter videl. Po dolgi akciji, ki je pokazala ne samo na razliko med kluboma, ampak v nogometni miselnosti. Lep gol, s katerim se je Hotić dokazal v sistemu igralcev, ki vedo kaj z žogo. Godi mu, vse bolj, da ima ob sebi kreativce. Ker je tak tudi sam.

    Marcos Tavares 7/10 Seveda je dobil minute zaradi izkušenj. A seveda ne zgolj zaradi njih. Temveč sistema, s katerim pa je Milanič precej ne ravno tvegal, ampak bolj stavil. In zadel. Tavaresu pač Skandinavci ležijo, že FH-ju je zabil oba gola predlani, tokrat se je osredotočil na držanje žoge in pritisk. Morda ni več najhitrejši, ima pa ogromno kondicije.

    MENJAVE

    Rudi Požeg Vancaš  7/10 Vstopil je v 75. minuti namesto Marcosa Tavaresa in takoj  pokazal, kaj lahko ponudi. Vse tisto, česar Valur ne more. Pa še kdo tudi v vrstah Maribora med krilnimi nogometaši. Ko bo dobil še zajetnejšo minutažo, bo prodore in strele še bolj lahko izpilil. Željan zadetka.

    Martin Kramarič 7/10 Vstopil je v 83. minuti in priboril enajstmetrovko, kjer je preigraval, kakor je običajno ali na pripravah ali pa v Krškem. Zelo uspela menjava.

    Jasmin Mešanović -/- vstopil v 89. minuti. Taktična menjava.

    Igralec tekme: Rok Kronaveter [Maribor]

     

  • Od 1 do 10: Pirić & Cretu okej, ostali…

    Kenan Pirić 7/10 Igralec tekme. Ne samo pri Mariboru, ampak nasploh. Rešil je Maribor. Pa ne samo enkrat. Najprej je, ko so Celjani začeli pomerjati iz razdalje, pokazal tisto mirnost in sigurnost, ki jo potrebuje moštvo, da lahko razmišlja o 2:0 in se ne boji za 1:1. Ampak Maribor je bil predaleč do 2:0. Pa je prišlo tudi 1:1. Parada ob strelu z glavo Daria Vizingerja, ki je bila videti nedolžno, je pokazala – sploh glede na tekmo v Domžalah par ur prej -, da se je zelo privadil mesta vratarja v Mariboru, kjer se dolgo ne zgodi nič, nato pa skoraj vse. Pri golu ni mogel storiti kaj več. Je storil največ v izteku tekme.

    Martin Milec 5/10 Če je na derbiju pokazal, da je zmožen skoraj prima vista pokazati, da je najboljši desni bočni v Ljudskem vrtu, se je tokrat bolj lovil in počasi gradil svoje prodore, čeprav so Celjani dihali na škrge predvsem na njegovi strani. Takšne tekme trenutno najbolj potrebuje, toda terjajo tudi svoj davek, saj so manjkali njegovi predložki kljub tekaško zadovoljivi predstavi. Petica je nizka, vendar na Urbani.si pač gledamo širše: Milec zna in zmore bolje. Že na derbiju je.

    Aleksander Rajčević 6/10 Štoperski par ni imel veliko dela. Dokler ga ni imel največ. Rajčević je tik pred golom ob izvajanju kota padel, preden je Žan Benedičič prišel do žoge, terjal prekršek, a ga ni dobil. Ne od Mateja Juga. Dvoboj je, na oko po posnetku Planet TV, bil točno to – dvoboj. Izkušnje bi morale biti na devet let starejšem Rajčeviću. Prekinitve so pač delovna obveznost branilcev. Sploh ob takem sojenju.

    Saša Ivković 6/10 Neizstopajoča tekma, glede na skorajšnji razpad sistema ob koncu tekme bi moral prevzeti morda še bolj lidersko vlogo.

    Mitja Viler 5/10 Potreboval je kar precej časa, da se je privadil letvici, ki mu jo je vseeno nekoliko dvignil Žan Kolmanič. Če je bil (pred)lani ključna notranja rezerva, ga zdaj čaka še več dela. Ko je Kolmanič dobil rednejšo minutažo in ko je derbi v Stožicah zelo solidno odigral, ko je bil Viler že v kadru, torej na klopi, se je na levem boku spet zgodila konkurenca. Ko se je privadil, je šlo lažje. Odkritost pri izjavi za Planet TV med polčasom je tisto, kar Maribor sicer potrebuje, toda Vilerja čaka tudi soočenje z neposredno konkurenco. Ni bil kritičen, tekme ni imel slabe, je pa na taki tekmi kakšna poteza več zaželena. Kot je bila tista ob začetku drugega polčasa.

    Alexandru Cretu 7/10 V polju je poosebljal, najbrž edini, zmožnost Maribora, da te tekme ne izgubi, ko je ugotovil, da je ne more več dobiti. Vse bolj pogumen in celo ključen, zdaj ko dobiva prednost pred Amirjem Derviševićem. Najbrž se je sam bolj(e) privadil prve enajsterice kot njegova okolica. Morda celo soigralci, ki pa se zdaj lahko zanašajo nanj oziroma je nato on tisti, ki rešuje, ko se začne podirati. Zamudil je pri golu Benedičiča (ne njegova naloga) in zapiral prostor ob strelu Vidmajerja (rešil ga je Pirić). Podaja s prekrižanimi nogami dokazuje, kako uživa v igri. A ima težave ob menjavi formacij in ni točno siguren, kdaj se posvetiti obrambi in kdaj povezovanju napada.

    Aleks Pihler 5/10 Ni sicer plačal največjega davka na sistem, toda vselej ne najde na novo svoje igre, kar ne pomeni, da ni imel dobre tekme. Le da je v paru s Cretujem – daleč smo od para Dervišević & Vrhovec – včasih potisnjen na rob in se od njega, ki ni kreator, pričakuje prav to. Prej žrtev taktike in poteka tekme.

    Dino Hotić 5/10 Razumeti gre njegovo željo po »plejmejkerstvu«, vendar sploh v prvem polčasu je bilo prostora za igralca njegovih karakteristik premalo oziroma si ga je stežka priboril. Od nogometaša, v katerega Zlatko Zahović javno polaga toliko upov, bi pričakovali predvsem boljše »prebiranje« igre. Ni namreč več najstnik. Je letnik 1995. In v igri zato, da naredi potezo več.

    Gregor Bajde 6/10 Če bi ocenjevali samo njegove tekme, potem bi bila ocena višja. Precej. Ne samo, da je začel prvič to pomlad. Začel je komaj tretjo tekmo v tej sezoni, še eni prehodni za 25-letnega nogometaša, ki je prišel prav iz Celja. Milanič je opozoril, da so mu začele pohajati moči, vendar je očitno vedel, koliko Bajdetu pomenijo minute. In se je oddolžil. Naredil je točno tisto, kar se morda od njega niti ni pričakovalo. Zabil je.

    Marcos Tavares 5/10 Viole so mu, ko je bil čas za to, torej v 35. minuti, čestitale za, khm, 35. rojstni dan. Tavares sam zna sicer povedati, da je pač star toliko, kolikor mu je oče rekel, da je star. Tekma v kateri se v sistemu, kakršnega je ponudil Milanič, pretirano ni znašel. Dan v službi, pač. Proti takim tekmecem mu hitro začne primanjkovati manevrskega prostora, kar ga začne frustrirati. Bolj žrtev taktike in poteka tekme. Truda ni manjkalo.

    Luka Zahović 6/10 Pomagal je prigarati zadetek, ko je vtekel in podal do Bajdeta. Odziven, prisoten, borben. Pripravljen za prerekanje s sodnikom, teče tudi, ko je žoga že v avtu. Vsekakor (p)ostaja ključni člen, ampak občasno še vedno za cele faze tekme znova izgine in se morda še preveč ozira na sodnike.

    Felipe Santos 5/10 Imel eno res dobro situacijo, pa se je raje odločil za podajo kot za strel. Kar bi moral storiti, ni. Narediti potezo več.

    Martin Kramarič 5/10 Skorajda nobenega vpliva na igro, razen da je z njim Maribor tokrat – za razliko od derbija – izgubil v fazi defenzive.

  • (Ne)atmosferni remi

    (Ne)atmosferni remi

    “Hočemo zmago!” Ne samo na transparentih, ki so še iz časa Anteja Šimundžo. To so Viole kričale ob polčasu na tekmi 11. kroga z Domžalami [1:1]. Hočemo zmago. Hočemo gole. Hočemo fuzbal. Hočemo… Saj tudi NK Maribor vse to hoče, itak. Nogometaši in strokovni štab še najbolj od vseh, gotovo. Ampak v prvem polčasu ni bilo spet ne sreče ne lakote ne nič. Slabo ali pa, bolje, zelo povprečno.

    Potem pa je v drugi polčas stopila neka druga ekipa. Vsi so (se) spremenili, vzeli tekmo bolj zares. Le on se ni spremenil. Marcos Tavares. Kapetan. A letos – kot leta poprej – on sam več ni dovolj. Preprosto ni. Še on zastrelja zicerje ali pa mu jih brani takšen junak, kot je bil tokrat Nejc Vidmar. Mučna točka, s katero ni bila zadovoljna publika, s publiko pa ni bil zadovoljen Krunoslav Jurčić. “Atmosfera na stadionu ne morem reči, da ni bila pozitivna, ni pa bila takšna, da bi lahko koristila igralcem,” se je obregnil ob tiste, ki so hitro začeli žvižgati. Zdaj igralce novi trener, ki mu očitno nihče ni povedal, kako specifično je ljudstvo v Ljudskem vrtu, prosi, naj tega ne poslušajo in se osredotočijo na igrišče, saj so, nenazadnje, profesionalci.

    IMG_6988

    Vijoličasti niso več moštvo, ki bi lahko po enem golu vzeli tekmo lagano. Rutina je le še ta, da se žogo podaja nazaj, Šuler do Handanovića. Vse ostalo je pa celotedensko garanje. Zdaj že iz tedna v teden. Vijoličasti so bili konkretni, priložnosti več kot dovolj, a po brezzobem Zavrču je zdaj zmanjkalo pri učinkovitosti. Hočemo zmago je velik zalogaj za moštvo, ki ima letos štiri zmage, štiri remije in tri poraze, v Ljudskem vrtu pa so na šestih tekmah zbrali vsega devet točk.

    Jasmin Handanović 6/10 Najprej je bilo videti, kot da bi se nekdo rad igral z živci publike. V prvih 20 minutah je Handanović dobil vsaj sedem, osem takih povratnih žog, ampak tokrat vse po tleh, ne pa takšnih, kot je bila tista, ki mu je v Zavrču ušla. A je bil na mestu, imun na posmehe in žvižge, ki so se zgodili že v prvi minuti. Pri golu bi težko bolje posredoval, vse ostale žoge je relativno suvereno odbijal, je pa prepočasi vračal žogo v igro, ko je postalo jasno, da bo Mariboru zmanjkalo časa. Ampak glede nato, da še v pokalu ne branita Cotman ali Obradović…

    Mitja Viler 6/10 Klasična Vilerjeva tekma, zaradi katere ostaja najboljši bočni branilec še naprej – morda tudi zato, ker Erika Janže, prišleka iz Domžal, tokrat sploh ni bilo niti na klopi. Imel je svojo finto z leve na desno, svoje predložke, branil svojo stran… Vendar leta se počasi 29-letnemu Primorcu že poznajo. Sploh, ko vidimo na delu mlado zagnanost Nejca Skubica…

    Marko Šuler 6/10 Prebolel je sobotni avtogol, ni pa mogel niti tokrat brez kančka tiste nesigurnosti, nekaj nabitih žog in kriljenja, kar je njegov način reševanja problemov, česar smo zdaj že vajeni – mi na tribunah morda bolje kot njegovi soigralci. Še vedno skuša ob predložkih na “tretjo” vratnico, se nekako “ušunjati”, kar je uspelo proti Astani, kasneje pa ne več.

    IMG_6993

    Aleš Mertelj 5/10 Že v prvem polčasu je dobil rumeni karton, ko je zamudil Manceta na delu igrišča, kjer so načeloma vsi točni. Bilo bi vse skupaj bolje kot v Novi Gorici in Zavrču, če ne bi takoj dal Handanoviću nevarne povratne žoge. Ko je v 89. minuti podal žogo golmanu, ker je ni znal več nikakor drugače spraviti naprej, se je pol stadiona prijelo za glavo. In to je tisto, kar je nerazumljivo. Damjan Vuklišević je še vedno gledalec, še kar gleda, kako gredo tekme brez Aleksandra Rajčevića, kjer bi se lahko veliko naučil, preprosto mimo. Štoperski problem Maribora ne bo šel sam po sebi stran, Mertelj se sicer trudi in muči, a zaman.

    Petar Stojanović 6/10 Kaj povedati? Ne kaj veliko – razen tega, da Petar Stojanović končno ni dobil rumenega kartona. Poskušal je prebijati, a v Maticu Črnicu in zlasti Dejanu Trajkovskemu je naletel na tekmeca, ki sta vedela, kako se proti njemu (še enkrat več) postaviti.

    Marwan Kabha 6/10 Nekaj je jasno: Kabha je na sredini, tudi ko ne gre, najbrž najbolj zanesljiv, ne zapravi žoge, nima napačnih podaj. Ampak Kabha spredaj? Dve idealni priložnosti sta šli mimo v soboto, ena še zdaj, mimo Vidmarja je pomeril, ko je šel sam proti golu. Ta element bo ali moral spremeniti ali pa bo Jurčić počasi ugotovil, da so rezerve pri učinkovitosti tudi na sredini.

    Željko Filipović 7/10 Jurčić ni želel v Zavrču odgovoriti, ali je igra Maribora tako zelo odvisna od v soboto manjkajočega Filipovića. Je. Še kako. Brez njega bi v prvem polčasu Maribor stal za žogo. Njegova posest je nesporna, pregled nad igro tudi, le navaditi se še mora, da ni nič narobe, če je sam na sredini igrišča. Med tekmo večkrat ugotovi, da je z igro nekaj narobe, ampak sodnik Matej Jug je najbrž zadnji na seznamu kandidatov za reševanje teh težav.

    IMG_6990

    Dare Vršič 6/10 Z izjemo strela z razdalje je Vršič tokrat deloval zelo nezainteresirano, predvsem pa fiksirano na pozicijo, ki je upočasnila kakršno koli možnost, da bi ekipa prodrla sredino Domžal v prvem delu. Od igralca, ki je pod Jurčićem zdaj prvič zaigral od prve minute, bi šlo pričakovati precej več.

    Jean-Philippe Mendy 6/10 Imel je dve neskončni priložnosti. Obe mu je Nejc Vidmar odnesel tako, da ni čudno, da ga Srečko Katanec kliče za tretjega golmana. Mendy je očaral v Novi Gorici, se odkrival zaman v Zavrču in bil zdaj spet premehek, premedel in premalo konkreten proti Domžalam. Je pa dobro kondicijsko pripravljen, željan in borben, kar je odlika, ki jo bo Jurčić cenil. In čakal z menjavami.

    Marcos Tavares [K] 7/10 Control C + Control V. In ponovi. Kopiraj + prilepi. Ponavljal se bom, če bom napisal, kako je – kapetanski. Ker je. Gol, ki ga je zabil, je bil stošesti. Zdaj je na četrtem mestu večne lestvice izenačen z Milanom Ostercem, naslednja sta že Ermin Rakovič [108] in Kliton Bozgo [109]. Toda Tavares bi gotovo zdaj raje imel več točk kot golov. V prvem polčasu je zapravil priložnost tekme, tudi v drugem delu pa bi lahko vknjižil zmagoviti gol.

    Agim Ibraimi 5/10 Že Saša Gajser je – ko smo čakali na novega trenerja – opozoril, da ni nujno koristno, če Tavares in Ibraimi vzameta žogo in poskusita sama rešiti tekmo. Težava za Ibraimija je toliko večja, ker Tavares še dejansko rešuje tekmo, Makedoncu pa nikakor ne steče z nogami tisto, kar si očitno silno želi v svoji včasih trmasti glavi. Nič ni narobe z željo, ampak tako mečkanje žoge in iskanje rešitev za vse težave mariborske igre s prodori… Ni produktivno.

    FullSizeRender (2)

    MENJAVE

    [Od 60. minute] Marko Janković 6/10 Debitiral je že v Tolminu, zdaj pa je dobil priložnost še v prvenstvu in dobil prednost pri izpolnjevanju kvote [treh] tujcev pred Sintayehu Sallalichem. V pol ure smo lahko videli, da si upa in da ima, kot je rekel Jurčić, izrazito individualno kvaliteto. A z glavo skozi zid morda vendarle ni tisto reševanje, ki so ga vijoličasti potrebovali proti Domžalam.

    [Od 82. minute] Damjan Bohar 7/10 Četudi je igral konkretno premalo [vsaj jaz sem ga pričakoval v prvi postavi po golih proti Gorici in Zavrču], si za pristop, ki čisto predrami desno stran, zasluži pohvalo.

    [Od 86. minute] Dalibor Volaš -/- Publika je navdušeno ploskala že, ko se je šel segrevati. Prepozno. Publika je navdušeno ploskala, ko je vstopil. Prepozno. Jurčić je povedal sicer, da bi se lahko dolgo pogovarjali o tem, ali je predolgo okleval z menjavami… Kar je vsaj nekaj.