Kenan Pirić 6/10 Ne pri prvem ne pri drugem golu ne bi bil mogel narediti več. Ker je bilo (pre)pozno in ker je obakrat žogo preusmeril Saša Ivković. Bi pa lahko bolje pomagal postavljati soigralca v zadnji vrsti. To pa. Sploh pri drugem golu bi tudi sam moral bolj odločno ali kreniti v Victorja Aliago ali pa pokriti gol in pomagati že tako negotovim soigralcem. Še enkrat, za prejeta gola kakopak ni kriv, vendar omahljivost postaja problem. Kar se je le še potrdilo, ko ga je Victor Aliaga skoraj lobal in se je rešil v zadnjem trenutku. Največji problem je trenutno sodelovanje celotne obrambe. Da, to je tudi njegov problem. Ker sicer… Jasmin Handanović je z razlogom na klopi.
Martin Milec 7/10 Individualno zelo suverena predstava, ki je znova pokazala, kako prav mu je del počitek. Desno stran je zaprl, nato pa bodisi sam skrbel za asistence (kot pri golu za 1:2) ali pa pošiljam za sorodne naloge Dina Hotića. Kapetanska predstava.
Špiro Peričić 6/10 Stabilnejši del osrednjega obrambnega tandema. Kot na Islandiji. To mu sicer lahko godi, vendar ne, če se bo Maribor redno spravljal v zagate. Če je na Islandiji zadel mrežo, je v živčni situaciji zdaj zadel ležečega Ivkovića. Vsekakor se hitro uči, pomaga, rešuje, dobro tempira dvoboje in skuša pomagati soigralcu, ki bi naj pomagal njemu. Je pa tudi njega rešilo, da Tijanić ni zabil za 0:2…
Saša Ivković 4/10 Najprej pozitivna plat: da, enajstmetrovka je bila očitna. Lahko bi bila celo dvakrat dosojena. Mhm. Kristjan Arh-Česen in Luka Čadež pač vesta, kako je, če ne primeš Ivkovića dovolj trdo (25. ktog v Kranju lani). Ampak Ivković bi se tokrat tako le odkupil. Pri obeh golih, sploh pa pri prvem, se je znova iskalo lanskega Ivkovića. Kjer napadalnejši del z glavo ni bil nadomestek, temveč dodatek. David Tijanić je resda imel morda življenjsko tekmo, toda pri prvem golu ga je evropsko obrnil. Pri drugem pa je v želji Ivković pregorel. Več težav zaenkrat v glavi kot nogah.
Žan Kolmanič 5/10 Solidna predstava, če se Kolmaniča še vedno dojema kot mladega igralca. Ampak glede nato, da je to bila že njegova devetnajsta prvoligaška tekma, se letvica ne toliko dviguje, ker je Mitja Viler ne dviguje (več), kot oddaljuje. Victor Aliaga mu je povzročal hude težave, njegovo tempiranje razmerja obramba-napad pa še enkrat več zgrešeno. Uči se, a počasi. Morda prepočasi.
Sandi Ogrinec 5/10 Največje presenečenje. Ne njegova predstava, ampak dejstvo, da je sploh igral. Prvič v vijoličastem po 9. avgustu 2017. Deseta tekma za Maribor, potem ko je v dveh epizodah za Krško nabral 29 tekem, a tam, bodimo iskreni, sploh v drugi eri večjega vtisa ni pustil. Delno tudi zato, ker ga v moštvu, ki je izpadlo, niti ni mogel. Nepošteno bi ga bilo kriviti za gor-dol nogomet, ki se Mariboru zgodi, ko nima sigurne sredine, vendar glede nato, kako redke so priložnosti za igralce takega kova, je ni izkoristil. Seveda bi mu pomagalo, da bi ob sebi imel Blaža Vrhovca ali nemara Alexandra Cretuja, ampak to ne bi rešilo njegove preračunljive igre. Kar je bila pred dvema sezonama neverjetna umirjenost, skuliranost za mladega fanta, zdaj lahko deluje kot nonšalantnost v dobrem ali aroganca v slabem primeru.
Aleks Pihler 4/10 Če je na pripravah kazal več, se je tokrat potrdil za igralca, ki je težko varovalka in še težje kaj več v smislu napada. Izgubljene žoge, netočne podaje, zamujanje v duele … Za 25-letnega igralca, ki je redno igral za Maribor v ligi prvakov in prišel do reprezentance ter postal domač pubec, ki je nosil že celo kapetanski trak, je to predstava, ki ga bo v najboljšem primeru posadila na klop. V najslabšem pa na tribuno.
Martin Kramarič 6/10 Zanj je tovrstni nogomet tisto, v čemer je v osnovi užival, a tudi od njega terja hitrejše branje igre. Na Islandiji je to dojel, poskrbel za enajstmetrovko, proti Triglavu pa deloval, da se najbolje še ne ujame, da včasih prepozno prebere idejo soigralcev.
Rok Kronaveter 6/10 Delal je, kar ve in zna. Svoje. In vse to je naredil, kot mora in kot je treba. Ampak ko tudi on kmalu ni imel več svojega večera, ko niti predložki ali prosti streli niso zalegli, ko podaje niso našle razigranega soigralca, je Mariboru pošla kreativna sapa, kar je zanj kompliment, saj nakazuje na njegovo (nad)pomembnost v tej sestavi.
Rudi Požeg Vancaš 6/10 Pozna se, da še ni povsem v formi. Zelo. Svojevrstno razumljiva odločitev, da se mu je takoj ponudila priložnost. Doma, rekordni prestop, svežina. Preigraval je, pomeril, skušal, podajal, a potreboval bo (naj)več časa, da se bo res predstavil kot tisti igralec, za katerega je Zlatko Zahović odštel rekordni klubski znesek. Po HNK Gorica je rekel, da mu godi, ker prvič res igra pred navijači, kar je letelo tudi na Celje, toda priložnost, ki mu jo je nastavil Rok Kronaveter, je to izjavo malo zamajala. Kot se je zamajala njegova odločnost. Potreboval bo čas.
Andrej Kotnik 7/10 Vsekakor je bil trud viden. Zlasti izza golov, kamor so leteli njegovi streli od daleč. Toda Triglav je svojo pot zaprl, strnil vrste, ne da bi sploh igral bunker. Če je Darko Milanič zgrešil poimensko v sredini, je pri Kotniku zgrešil taktično, če je pričakoval, da bo kot lažna špica uspel opravljati več nalog hkrati, je naložil nehvaležno nalogo na igralca, ki je tukaj sicer dlje kot Kronaveter in Požeg Vancaš, ne pa dolgo. Kotnik je pač naredil, kar zna, ampak to ni bilo dovolj za Triglav.
Dino Hotić 7/10 Glede nato, da je še dve uri pred tekmo po Lentu sprehajal psa, bi bilo povsem razumljivo, glede na teden, ki je za njim, če bi bil dobil prosto. Vendar ni, ker pač tekma ni šla po načrtih. Pokazal je več, dal svežino v igro, podajal, streljal, vendar tudi on ni zadoščal.
Jasmin Mešanović 4/10 Čas je, da se pogovorimo o Jasminu Mešanoviću. Že ob koncu lanske sezone se Milaniču ideja, da bi Mešanović nadomestil Jana Mlakarja, ni pretirano obnesla. Mešanović je resda nekoč že igral na tej poziciji podporne/lažne špice, vendar ne v Mariboru. Taktično se je prilagodil krilni poziciji in tam več kot upravičil zaupanje. Ko se je vrnil nazaj v konico napada, pa mrak na očeh. Daleč je gol v Moskvi. Za Maribor je na 56 ligaških tekmah zabil 16 golov, na sedeminpetdeseti pa zapravil izredno situacijo. Kar je Luki Štoru uspelo v Sežani za Aluminij, njemu vsekakor ni. Maribor je trenutno brez Luke Zahović tanek v napadu. Zelo tanek.
Nardin Mulahusejnović 8/10 Menjava, ki bi skoraj rešila Darka Milaniča. Kar bi za Mulahusejnovića bila velika zmaga. Celotno pomlad je čakal na drobiž minute – sicer ne brez razloga, ker je pokazal premalo, ko je dobil minute –, zdaj pa naj bi rešil celotno moštvo in klop? In bi jo. Zabil je za 1:2, nato pa nastavil Jasminu Mešanoviću zicer. Za 2:2. Težko bi naredil še kaj več. Vsekakor najbolj pozitivno presenečenje.
Darko Milanič 5/10 Želel je dobro, natuhtal je postavo, s katero je želel poskusiti… Ampak to se ne dela na otvoritvi sezone, ne zlomi se psihe igralcev, saj ne Sandiju Ogrincu ne Nardinu Mulahusejnoviću taka tekma vsekakor ne koristi. Maribor je imel in bo imel cel kup tekem, kjer je lažje vključiti, mešati, rotirati, pa takrat raje deli minute med tiste, ki pač morajo imeti minutažo. Milaniču sodniške odločitve seveda niso pomagale, vendar uštel se je s tem, ko je igral brez napadalca, uštel se je, ko je razstavil ogrodje svoje taktike v osrčju sredine in uštel se je, ko je stavil na Jasmina Mešanovića. In najbolj se je uštel, ko ga ni bilo na novinarsko konferenco. Ni nezanemarljivo, da je kamera našla tudi Oliverja Bogatinova, zdaj vodja nogometne šole.
