Avtor: admin

“Hočemo zmago!” Ne samo na transparentih, ki so še iz časa Anteja Šimundžo. To so Viole kričale ob polčasu na tekmi 11. kroga z Domžalami [1:1]. Hočemo zmago. Hočemo gole. Hočemo fuzbal. Hočemo… Saj tudi NK Maribor vse to hoče, itak. Nogometaši in strokovni štab še najbolj od vseh, gotovo. Ampak v prvem polčasu ni bilo spet ne sreče ne lakote ne nič. Slabo ali pa, bolje, zelo povprečno.

Potem pa je v drugi polčas stopila neka druga ekipa. Vsi so (se) spremenili, vzeli tekmo bolj zares. Le on se ni spremenil. Marcos Tavares. Kapetan. A letos – kot leta poprej – on sam več ni dovolj. Preprosto ni. Še on zastrelja zicerje ali pa mu jih brani takšen junak, kot je bil tokrat Nejc Vidmar. Mučna točka, s katero ni bila zadovoljna publika, s publiko pa ni bil zadovoljen Krunoslav Jurčić. “Atmosfera na stadionu ne morem reči, da ni bila pozitivna, ni pa bila takšna, da bi lahko koristila igralcem,” se je obregnil ob tiste, ki so hitro začeli žvižgati. Zdaj igralce novi trener, ki mu očitno nihče ni povedal, kako specifično je ljudstvo v Ljudskem vrtu, prosi, naj tega ne poslušajo in se osredotočijo na igrišče, saj so, nenazadnje, profesionalci.

Vijoličasti niso več moštvo, ki bi lahko po enem golu vzeli tekmo lagano. Rutina je le še ta, da se žogo podaja nazaj, Šuler do Handanovića. Vse ostalo je pa celotedensko garanje. Zdaj že iz tedna v teden. Vijoličasti so bili konkretni, priložnosti več kot dovolj, a po brezzobem Zavrču je zdaj zmanjkalo pri učinkovitosti. Hočemo zmago je velik zalogaj za moštvo, ki ima letos štiri zmage, štiri remije in tri poraze, v Ljudskem vrtu pa so na šestih tekmah zbrali vsega devet točk.

Jasmin Handanović 6/10 Najprej je bilo videti, kot da bi se nekdo rad igral z živci publike. V prvih 20 minutah je Handanović dobil vsaj sedem, osem takih povratnih žog, ampak tokrat vse po tleh, ne pa takšnih, kot je bila tista, ki mu je v Zavrču ušla. A je bil na mestu, imun na posmehe in žvižge, ki so se zgodili že v prvi minuti. Pri golu bi težko bolje posredoval, vse ostale žoge je relativno suvereno odbijal, je pa prepočasi vračal žogo v igro, ko je postalo jasno, da bo Mariboru zmanjkalo časa. Ampak glede nato, da še v pokalu ne branita Cotman ali Obradović…

Mitja Viler 6/10 Klasična Vilerjeva tekma, zaradi katere ostaja najboljši bočni branilec še naprej – morda tudi zato, ker Erika Janže, prišleka iz Domžal, tokrat sploh ni bilo niti na klopi. Imel je svojo finto z leve na desno, svoje predložke, branil svojo stran… Vendar leta se počasi 29-letnemu Primorcu že poznajo. Sploh, ko vidimo na delu mlado zagnanost Nejca Skubica…

Marko Šuler 6/10 Prebolel je sobotni avtogol, ni pa mogel niti tokrat brez kančka tiste nesigurnosti, nekaj nabitih žog in kriljenja, kar je njegov način reševanja problemov, česar smo zdaj že vajeni – mi na tribunah morda bolje kot njegovi soigralci. Še vedno skuša ob predložkih na “tretjo” vratnico, se nekako “ušunjati”, kar je uspelo proti Astani, kasneje pa ne več.

Aleš Mertelj 5/10 Že v prvem polčasu je dobil rumeni karton, ko je zamudil Manceta na delu igrišča, kjer so načeloma vsi točni. Bilo bi vse skupaj bolje kot v Novi Gorici in Zavrču, če ne bi takoj dal Handanoviću nevarne povratne žoge. Ko je v 89. minuti podal žogo golmanu, ker je ni znal več nikakor drugače spraviti naprej, se je pol stadiona prijelo za glavo. In to je tisto, kar je nerazumljivo. Damjan Vuklišević je še vedno gledalec, še kar gleda, kako gredo tekme brez Aleksandra Rajčevića, kjer bi se lahko veliko naučil, preprosto mimo. Štoperski problem Maribora ne bo šel sam po sebi stran, Mertelj se sicer trudi in muči, a zaman.

Petar Stojanović 6/10 Kaj povedati? Ne kaj veliko – razen tega, da Petar Stojanović končno ni dobil rumenega kartona. Poskušal je prebijati, a v Maticu Črnicu in zlasti Dejanu Trajkovskemu je naletel na tekmeca, ki sta vedela, kako se proti njemu (še enkrat več) postaviti.

Marwan Kabha 6/10 Nekaj je jasno: Kabha je na sredini, tudi ko ne gre, najbrž najbolj zanesljiv, ne zapravi žoge, nima napačnih podaj. Ampak Kabha spredaj? Dve idealni priložnosti sta šli mimo v soboto, ena še zdaj, mimo Vidmarja je pomeril, ko je šel sam proti golu. Ta element bo ali moral spremeniti ali pa bo Jurčić počasi ugotovil, da so rezerve pri učinkovitosti tudi na sredini.

Željko Filipović 7/10 Jurčić ni želel v Zavrču odgovoriti, ali je igra Maribora tako zelo odvisna od v soboto manjkajočega Filipovića. Je. Še kako. Brez njega bi v prvem polčasu Maribor stal za žogo. Njegova posest je nesporna, pregled nad igro tudi, le navaditi se še mora, da ni nič narobe, če je sam na sredini igrišča. Med tekmo večkrat ugotovi, da je z igro nekaj narobe, ampak sodnik Matej Jug je najbrž zadnji na seznamu kandidatov za reševanje teh težav.

Dare Vršič 6/10 Z izjemo strela z razdalje je Vršič tokrat deloval zelo nezainteresirano, predvsem pa fiksirano na pozicijo, ki je upočasnila kakršno koli možnost, da bi ekipa prodrla sredino Domžal v prvem delu. Od igralca, ki je pod Jurčićem zdaj prvič zaigral od prve minute, bi šlo pričakovati precej več.

Jean-Philippe Mendy 6/10 Imel je dve neskončni priložnosti. Obe mu je Nejc Vidmar odnesel tako, da ni čudno, da ga Srečko Katanec kliče za tretjega golmana. Mendy je očaral v Novi Gorici, se odkrival zaman v Zavrču in bil zdaj spet premehek, premedel in premalo konkreten proti Domžalam. Je pa dobro kondicijsko pripravljen, željan in borben, kar je odlika, ki jo bo Jurčić cenil. In čakal z menjavami.

Marcos Tavares [K] 7/10 Control C + Control V. In ponovi. Kopiraj + prilepi. Ponavljal se bom, če bom napisal, kako je – kapetanski. Ker je. Gol, ki ga je zabil, je bil stošesti. Zdaj je na četrtem mestu večne lestvice izenačen z Milanom Ostercem, naslednja sta že Ermin Rakovič [108] in Kliton Bozgo [109]. Toda Tavares bi gotovo zdaj raje imel več točk kot golov. V prvem polčasu je zapravil priložnost tekme, tudi v drugem delu pa bi lahko vknjižil zmagoviti gol.

Agim Ibraimi 5/10 Že Saša Gajser je – ko smo čakali na novega trenerja – opozoril, da ni nujno koristno, če Tavares in Ibraimi vzameta žogo in poskusita sama rešiti tekmo. Težava za Ibraimija je toliko večja, ker Tavares še dejansko rešuje tekmo, Makedoncu pa nikakor ne steče z nogami tisto, kar si očitno silno želi v svoji včasih trmasti glavi. Nič ni narobe z željo, ampak tako mečkanje žoge in iskanje rešitev za vse težave mariborske igre s prodori… Ni produktivno.

MENJAVE

[Od 60. minute] Marko Janković 6/10 Debitiral je že v Tolminu, zdaj pa je dobil priložnost še v prvenstvu in dobil prednost pri izpolnjevanju kvote [treh] tujcev pred Sintayehu Sallalichem. V pol ure smo lahko videli, da si upa in da ima, kot je rekel Jurčić, izrazito individualno kvaliteto. A z glavo skozi zid morda vendarle ni tisto reševanje, ki so ga vijoličasti potrebovali proti Domžalam.

[Od 82. minute] Damjan Bohar 7/10 Četudi je igral konkretno premalo [vsaj jaz sem ga pričakoval v prvi postavi po golih proti Gorici in Zavrču], si za pristop, ki čisto predrami desno stran, zasluži pohvalo.

[Od 86. minute] Dalibor Volaš -/- Publika je navdušeno ploskala že, ko se je šel segrevati. Prepozno. Publika je navdušeno ploskala, ko je vstopil. Prepozno. Jurčić je povedal sicer, da bi se lahko dolgo pogovarjali o tem, ali je predolgo okleval z menjavami… Kar je vsaj nekaj.