Ko se človek prebije in prebere skozi vsa PR sporočila, ki pospremijo nove štikle, je slovenska scena tako, em, polna. Skoraj popolna. Ni, da ni. Pesmi o sreči, po padcu z motojem. Pesmi o toplo-hladni zimi. Pesmi o babici. Pesem o pečinah. In pesem o tem, kako ti pride, v spanju, ker levo desno. Noro, ljudje. Pa smo januarja. Komaj januarja! Tokrat bomo izjemoma združili štikle, ki so izšli v novem letu, letos januarja. Sicer bomo skušali držati tedensko kondicijo!
Če bi še kdo rad, da ocenimo komad, naj piše na jasa@urbani.si.
»Vemo vsaj, kdo je pravi Žan«
Žan Serčič • Zlomljena
Žan Serčič si upa. Ja, upa si. Z brenkanjem, že to je pogumno. In ne samo povedati, nagovoriti, biti, živeti, čutiti, skeleti, trpeti, dehteti in še in še. Zlomljena je komad, ki ve, kaj, kako, kdo, za koga, komu. Žan Serčič dela sodobne songe, takšne, kot se jih danes pač dela. In v tem, obrtniškem smislu, je Zlomljena za tiste, ki se radi pocartajo v materinščini, res dober komad. Če bo dovolj punc in fantov iz zlomljen delcev znalo sestaviti dve polovici v eno celoto, imajo Ed Sheeranovski song v slovenščini potencial. Če ne pa … »Ker veš, da ni razlike medtem da sem poznan in da sem tisti pravi Žan.« Vemo vsaj, kdo je pravi Žan. Aja, pa videospot je reeees dober. Če bi še imeli Videospotnice in njihov efekt, bi… Žan bil vsaj Seba.
Ocena: U+ / precej uspešno [75%]
»Krasno zahtevna stvaritev.«
Vasko Atanasovski feat. Marko Črnčec • Cliffs/Pečine •
Zdaj, em, Maribor nima pečin. Čeprav tisto tam pod Kalvarijo… Malo pa vseeno spominja na pečine, ne? Pa saj ni nujno, da je pesem Cliffs/Pečine o Mariboru, je pa res, da je snemanje podprla Mestna občina Maribor. In glede na izdelek? Prav, da je. Vasko Atanasovski in Marko Črnčec sta prva liga, svetovna liga, liga prvakov. Mariborska aduta. Tavaresa instrumentov. Stvar sta posnela v Brooklynu, da, v New Yorku, ter pokazala, kaj se da narediti v šestih minutah. Atanasovski tokrat pihlja na flavti, manj akcentirano, bolj jazzovsko, kar pritiče podlagi, ki jo marljivo niza Črnčec. Krasno zahrtevna stvaritev.«
Ocena: ZU / zelo, pogumno uspešno [85%]
“Prenos osemdesetih v devetdeseta že dolgo ni bil tako, em, živ?”
Pop Design • Sreča
Če ste morda spregledali, Pop Design ne samo, da še delajo muzike, ampak štejejo oglede, tako Miran Rudan, v milijonih. Mhm. Morda zato, ker Pop Design še delajo muzike, kjer Miran Rudan še vedno prodre z vokalom. Nak, prenos osemdesetih v devetdeseta že dolgo ni bil tako, em, živ? »Ker življenje ti daje priložnost / vsakemu vsaj eno možnost / če boš preskočil ovire / to res sreča je.« Zdaj vemo. Kaj sreča je. Ni denarja na svetu, da kupil srečo na svetu si, poje Pop Design. Ker ona ve, da ogromno jih je, ki bi želeli vse. Torej. Pop Design ne želi vsega. Komentarji, denimo na 24ur.com, pa spominjajo Rudana tudi na to, da morda ni najbolj, em, primerno, da prav on poje o tem, kaj je sreča.
Ocena: MU / manj uspešno [40%]
»Kevin zmore in zna več.«
Kevin Koradin • Zima
Kevin Koradin zna pisati hite. Morda sicer nekoliko bolj za druge kot zase, ampak Brez besed je bilo nekaj drugega, zato je odtlej, odsihmal, posihmal zanj letvica višje postavljena. Jo Zima, toplo-hladni komad, pošlata, ujame, preskoči? Pa niti ne. Želel se je pokloniti svojim vplivom (Depeche Mode, Duran Duran), vendar mestoma bližje pokuka, em, Janu Plestenjaku. Čisto zares. Pa to ni nujno slabo, daleč od tega. Dodelan komad, spet, obrtno v nulo, vendar manjka nekaj več. Kevin zmore in zna več. Da.
Ocena: U / dokaj uspešno [60%]
“Nekako te vseeno več kot prepričajo, namamijo s pa ra pa pa ra ra”
Potnik • Retrospektiva
Pa ra pa pa ra ra ra. Seveda živimo že desetletje, tu nekje vsaj, v obdobju singlov in v času, ko rock bandi pač… Puzajo. Ampak Potnik se kitarsko požvižga na to, kaj in kako je z bandi danes. »In tudi če verjamem vase / vsak vlaga v svojo smer / in tudi če pogledam vase / pustimo naše naprej«. Karkoli že to pomeni, dela. Refren odzlogovan, kitare ravno dovolj naguljene. Nič kdo ve kako svežega, zato pa dodelanega. Nekako te vseeno več kot prepričajo, namamijo s »pa ra pa pa ra ra«. Pa konec, ki zraste do (anti) klimaksa.
Ocena: ZU-/ zelo, ne pa še povsem uspešno [80%]
“Klavir, godalni kvartet, spremljevalni vokali, dolg falseto…”
Gašper Rifelj • Angel
Zdaj, da se pokloniš stari mami, je res lepo. Res. Tu lahko Gašperja Riflja zgolj pohvalimo, za pogum, iskrenost, izpovednost. Lepo. Je pa tako, da pop pesem z naslovom Angel že imamo. Pa nič zato. Gašper Rifelj je posnel komad, ker je začutil, da ga mora, ni se ustrašil biti piteten, ne zdaj, ko ve, da so »angeli med nami, ker jaz sem ga imel«. Klavir, godalni kvartet, spremljevalni vokali, dolg falseto… Vse to je angleski, dehteči komad.
Ocena: U+ / mamljivo uspešno [75%]
“Hud hitič, a ne za vse”
Domen Kumer & Ansambel Stil • Levo desno
Imamo klic leta. Imamo! I-ma-mo! Imamo besedilo leta! Jaaaa! »Posluši Domen, kaj sem sanju / da mi prišlo je kar v spanju / na misel, da bi našel resno / in ne bi vsak dan druge levo desno.« Em, ne vem, em za vas, em, ampak da bi se tipi tako iskreno pogovarjali? Kakšen bi bil svet, če bi se? Takšen: »Tudi meni Gašper pride vedno na misel / a mi je že bedno, / saj ko postane malo tesno / mi le odkima z glavo levo desno.« Najbolj bizarno ni, da se komad začne bondovsko, v Ameriki, na kavču, s klicem. Za tiste, ki jim je NZ žanr blizu, je tole hud hitič. Res, brez zajebancije, zato tudi MuZu nima nobenih predsodkov, ko gre za muzikalni del. Tekstovno pa… Ja, #metoo bi tole zgazil, uničil, sesul. In ja, prav bi bilo. Ubogi fantje, ki se med sabo pogovarjajo, kdaj jim pride, pa ne najdejo eno resno, ker vse druge so levo desno. Ampak harmonike in kitare, joj prejoj, Bora faking Zuljana, plus Jasna Kuljaj v videu…
Ocena*: ZU – zelo uspešno, ampak znotraj žanra [90%] • MU – manj uspešno pri nagovarjanju širše populacije [20%]